Ocena Slovenije na Indeksu zaznave korupcije Transparency International kaže, da Slovenija še vedno ni naredila vidnejšega preboja na področju preprečevanja in pregona, s čimer bi se približala razvitejšim državam.
Slovenija že od leta 2012 ne beleži vidnejšega napredka na lestvici Indeksa zaznave korupcije (Corruption Perception Index 2017). Med 180 državami je letos dosegla oceno 61 (pri čemer rezultat »0« pomeni visoko koruptivnost države, rezultat »100« pa »zelo čisto« državo) in 34. mesto. V primerjavi s prejšnjim letom tako ocena ostaja enaka, na primerjalni lestvici držav pa je Slovenija izgubila tri mesta.
Na podlagi ocen in podatkov raziskav uglednih ustanov o zaznavah gospodarstvenikov, odvetnikov, analitikov in strokovnjakov o korupciji v javnem sektorju največja mednarodna mreža za boj proti korupciji Transparency International vsako leto oblikuje Indeks zaznave korupcije (CPI), ki razvršča države v lestvico in podaja oceno napredka. Za oceno zaznave korupcije v javnem sektorju v Sloveniji je bilo za CPI 2017 uporabljenih 10 mednarodnih virov.
Transparency International Slovenia opozarja, da pri ključnih sistemskih premikih še vedno ni dovolj zavzetosti, ki bi prinašala večje premike v pozitivno smer. Včeraj je tako prvo branje v Državnem zboru prestala novela Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije. Na to novelo smo čakali predolgo. Novela sicer primerno ureja nekatere ključne dileme, zato že zdaj pozivamo poslance in poslanke državnega zbora, da jo podprejo tudi v preostalih dveh glasovanjih. A na celostno ureditev še vedno čakajo področje lobiranja, preprečevanje pojava vrtljivih vrat ter zaščita prijaviteljev oziroma žvižgačev. TI Slovenia je danes poslance pozval, da novelo obravnavajo pravočasno, še v tem sklicu Državnega zbora.
Pomanjkanje napredka je opazno tudi pri vzpostavljanju integritete najvišjih predstavnikov oblasti. Tako je že danes jasno, da tudi ta sklic državnega zbora ne bo sprejel etičnega kodeksa za poslance in poslanke, čeprav k sprejetju pozivajo mednarodne organizacije, k temu pa se je pred volitvami 2014 zavezala večina poslancev. Neizpolnjevanje mednarodnih priporočil in zavez s področja integritete in preprečevanja korupcije meče slabo luč na vse javne institucije, nezaupanje pa še dodatno poglablja vsak škandal. Tem smo bili priča tudi v tem mandatu.
Prav tako na zaznavo korupcije vpliva nesmotrna in netransparentna poraba javnih sredstev. Jutri bosta minili dve leti od zahteve TI Slovenia po dostopu do pogodb, s katerimi je Slovenija kupila žičnato ograjo, a se postopek pred upravnim sodiščem še ni zaključil. Izvajanje zakonodaje v praksi je v Sloveniji pogost problem, s katerim se soočamo tudi pri dostopu do informacij javnega značaja. TI Slovenia sicer želi porabo javnih sredstev približati javnosti s projektom Pakt integritete, prek katerega je v minulem letu podrobneje začel spremljati energetsko sanacijo bolnišnic.
Na vrhu in dnu ni večjih sprememb
Najviše na indeksu zaznave korupcije za leto 2017 sta med 180 državami Nova Zelandija z oceno 89 in Danska z oceno 88. Najslabše so se uvrstile šibke, nestabilne države, kjer je bila nedavno vojna ali kjer še vedno potekajo konflikti – Sirija (14), Južni Sudan (12) in Somalija (9).
Primerjava Indeksa z drugimi kazalci kaže, da se niže uvrščajo države, ki ne zagotavljajo medijske svobode in kjer so novinarji pogosto preganjani zaradi svojega poročanja. Zaradi svojega dela še vedno umre veliko novinarjev, vsaka peta smrt je povezana s poročanjem o korupciji, storilce pa roka pravice doseže le redko. Transparency International poziva k večji zaščiti medijske svobode, ki lahko bistveno prispeva k odkrivanju korupcije in drugih neetičnih dejanj.
Prav tako je vidna povezava med Indeksom zaznave korupcije in zagotavljanjem prostora za delovanje civilne družbe, na tem področju pa je opazno naglo slabšanje razmer v svetovnem merilu. Sosednja Madžarska je v zadnjih šestih letih poslabšala svoj rezultat za kar deset točk, prav tako pa je opazno slabšanje razmer za delovanje civilne družbe v javnem prostoru. Tudi v Sloveniji smo bili lani priča napadu na okoljske organizacije, kar je slab znak za prihodnost.
Zgodovina indeksa
Indeks zaznave korupcije je bil vzpostavljen leta 1995 kot sestavljeni kazalnik za merjenje zaznave korupcije v javnem sektorju v različnih državah po svetu. V zadnjih 19 letih so bili tako viri kot tudi metodologija prilagojeni in izčiščeni. Zadnjič je bila metodologija prenovljena v letu 2012. Metoda, ki so jo uporabljali do leta 2012 za agregacijo različnih virov podatkov, je bila poenostavljena in zdaj vključuje podatke od vsakega vira za obdobje enega leta. Ključno pri tej spremembi je, da omogoča primerjavo ocen od 2012, česar metodologija do tedaj ni omogočala. S tem namenom so rezultati Indeksa zaznave korupcije predstavljeni na lestvici od 0 (zelo koruptivno) do 100 (zelo čisto).
Kaj meri indeks?
Indeks (CPI) ocenjuje in razvršča države glede na zaznavo korupcije v javnem sektorju. Narejen je na podlagi združitve podatkov in analiz svetovno priznanih ustanov, ki skozi oči gospodarstvenikov, analitikov in strokovnjakov ugotavljajo zaznavo korupcije v javnem sektorju. CPI je najširše uporabljen indikator korupcije na svetu.
Letošnji indeks (CPI 2017) se naslanja na neodvisne vire, kot so neodvisne ustanove na področju upravljanja in analize poslovnega okolja. Uporabljeni podatki so bili zbrani v zadnjih 24 mesecih. Letošnji Indeks uporablja trinajst virov. Država je v indeks vključena le, ko so zanjo dostopni vsaj trije viri. Iz vseh dostopnih virov je izračunana povprečna vrednost, ki je zaokrožena na celo število, za oceno Slovenije je bilo letos uporabljenih deset virov.
Transparency International je podrobno pregledal metodologijo vsakega vira podatkov, da bi zagotovil standarde kakovosti.
Daljše pojasnilo k metodologiji