Aktualno

Zakon o političnih strankah preskočil javni diskurz

Pri Transparency International Slovenia smo razočarani nad potekom postopka sprejema Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o političnih strankah (sprejet 6. 7. 2023). Čeprav gre za zakon, ki prinaša sistemske spremembe v obstoječ zakon, o katerih bi bilo po našem mnenju nujno doseči širok politični ter družbeni konsenz in ne zakon, ki bi prinašal manj zahtevne spremembe ali dopolnitve zakona,  je bila novela sprejeta po skrajšanem postopku. Ker gre za zakon, pri katerem so politične stranke same urejale svoje področje delovanja (lastno financiranje), bi bilo še toliko bolj nujno, da bi imela javnost možnost podati pripombe na predlog sprememb zakona in bi moral biti Zakon obravnavan v rednem zakonodajnem postopku.   

Stranke vladne koalicije so nas, kot nevladno organizacijo s statusom v javnem interesu na področju integritete in preprečevanja korupcije, junija sicer povabile h komentiranju osnutka vsebine zakona, vendar pa ob tem nismo bili obveščeni o predvideni časovnici sprejemanja zakona, zaradi česar prave možnosti za sodelovanje v zakonodajnem postopku nismo imeli. Glede na način in vsebino vabila ter nadaljnji potek postopka smo tako dobili občutek, da je šlo pri vabilu zgolj za simbolno gesto in pravega interesa za vključevanje civilne družbe v zakonodajni proces še vedno ni. Pri tem opozarjamo, da vabilo eni ali več nevladnim organizacijam in morebitnim drugim deležnikom na sestanek, preden je zakon sprejet po skrajšanem postopku, ne izpolnjuje zahteve po transparentni javni razpravi.  

V zadnjem času tudi sicer z zaskrbljenostjo opažamo navado vladnih koalicij, da javno razpravo o novih zakonodajnih predlogih omeji na zgolj izbrane deležnike in na kratko časovno obdobje, zaradi česar uporaba izraza javna razprava niti ni več primerna. Menimo, da se z vsakokratno zlorabo skrajšanega postopka v praksi krši duh in črko zakona, ki ga predvideva pod jasnimi pogoji. 

Poleg zakonodajnega postopka pa je v tem primeru problematična tudi vsebina spremenjenih zakonskih členov. Prvo težavo predstavlja že samo povečano financiranje strankam, saj to kaže v smer strankokracije in spregleda vlogo samostojnih poslancev. Poleg tega bodo odslej večji delež spet prejemale večje stranke, kar povečuje razliko v financiranju in predstavlja neenako obravnavo v primerjavi z manjšimi, neparlamentarnimi strankami, ki bodo na ta način še težje dosegle preboj. Sredstva za strokovno pomoč so se z novim zakonom sicer res povečala, a jih lahko zdaj stranke porabijo tudi za svoje siceršnje delovanje. Po novem zakonu bodo revizijam Računskega sodišča podvržene le finančno bolj podprte stranke, kar sicer nekoliko rešuje težavo preobremenjenosti nadzornega organa, a bi bilo ustrezneje rešitve iskati v krepitvi njegovih finančnih in kadrovskih kapacitet.  

Natančnejšo analizo Zakona ter postopka njegove priprave bomo vključili v  poročili Transparency International Slovenia o politični integriteti in financiranju političnih aktivnostih v Sloveniji, ki bosta objavljeni jeseni.