Ob današnjem izidu mednarodnega poročila Exporting Corruption 2018 v Transparency International Slovenia (TI Slovenia) ponovno opozarjamo na pomanjkljivo izvajanje določil Konvencije o boju proti podkupovanju tujih javnih uslužbencev v mednarodnem poslovanju (Konvencije) Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), ki jo je Slovenia ratificirala že leta 2001. Poročilo ugotavlja, da se Slovenija vnovič, letos skupaj s še 19 državami, uvršča med države z »malo ali nič« izvajanja konvencije.
S podpisom konvencije so se vlade držav zavezale, da bodo zavzeto preiskovale in preganjale mednarodno korupcijo. Kljub temu se skoraj polovica vlad podpisnic tega ne drži in konvencije ne izvaja v zadostni meri. Od zadnjega tovrstnega poročila Transparency International iz leta 2015 v analiziranih državah ni prišlo do bistvenega napredka.
»Mednarodno poročilo ponovno kaže na oslabljeno sposobnost Slovenije za preprečevanje in pregon podkupovanja tujih javnih uslužbencev. Na to je TI Slovenia v zadnjih letih opozoril večkrat,« pravi predsednica TI Slovenia dr. Alma Sedlar.
TI Slovenia pozdravlja nekatere pozitivne ukrepe, ki so bili izvedeni v preteklih letih, predvsem izobraževanje preiskovalcev in tožilcev na tem področju ter spodbujanje tožilcev, naj primere podkupovanja tujih javnih uslužbencev obravnavajo prednostno. To v poročilu iz julija 2016 izpostavlja tudi Delovna skupina proti podkupovanju tujih javnih uslužbencev OECD.
Kljub napredku pa je glede na ugotovitve poročila za uspešno izvajanje določil Konvencije potrebno storiti več. Vlado Republike Slovenije zato pozivamo, naj začne izvajati konkretne dejavnosti, ki bodo zagotovile učinkovit pravni okvir za izvajanje določil Konvencije in predvsem izvajanje le-tega v praksi:
– osvežitev Resolucije o preprečevanju korupcije iz leta 2004, skupaj z ovrednotenjem stanja, strategijo in akcijskim načrtom, ki bo celostno naslavljal področje preprečevanja korupcije;
– zagotovitev celostnega sistema zaščite prijaviteljev tako v zakonodaji kot v izvrševanju le-te ter preučitev smotrnosti samostojnega zakona o zaščiti prijaviteljev;
– krepitev vloge Komisije za preprečevanje korupcije pri vzpostavitvi popolne statistike primerov tujega podkupovanja v digitalni obliki, ki bi bila poenotena med vsemi organi pregona in drugimi državnimi institucijami ter proaktivni objavi teh podatkov, kar bi omogočalo boljše analize področja;
– nadaljnje izboljšanje usposabljanja javnih uslužbencev in uslužbencev organov pregona ter dodatna koordinacije med delom specializiranih oddelkov in služb;
– zagotovitev dodatnih preventivnih programov ozaveščanja tako v javnem kot v zasebnem sektorju ter uvedba strožjih računovodskih in revizorskih standardov.
Kaj je poročilo Exporting Corruption?
Mednarodno poročilo organizacije Transparency International “Exporting Corruption 2018” velja za neodvisno oceno izvajanja Konvencije o boju proti podkupovanju tujih javnih uslužbencev v mednarodnem poslovanju, ki kriminalizira podkupovanje tujih javnih uslužbencev in uvaja ukrepe na tem področju. Konvencija predstavlja ključni dokument za preprečevanje korupcije na mednarodnem nivoju, saj države podpisnice prispevajo k približno 65 odstotkov svetovnega izvoza in več kot 75 odstotkov skupnega odliv neposrednih tujih investicij. Države podpisnice so v navedenem poročilu Transparency International razdeljene v štiri kategorije izvajanja OECD konvencije: aktivno, zmerno, omejeno in malo ali nič izvajanja. Poročilo ugotavlja, da se Slovenija vnovič, letos skupaj s še 21 državami, uvršča med države z »malo ali nič« izvajanja konvencije.