Transparency International (TI) Slovenia je po skoraj treh letih prejel dokumente, povezane z nakazili Zavoda Republike Slovenije za blagovne rezerve (v nadaljevanju: Zavod) podjetju Minis d.o.o. TI Slovenia po temeljiti analizi pridobljene dokumentacije sumi, da je ena od pogodb neskladna z Zakonom o javnih financah in z Zakonom o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2014 in 2015.
Pogodba za nakup rezilne žice vsebuje predplačilo v višini 860.832,00 EUR oz. 70% celotne vrednosti pogodbe. Predplačilo je dovoljeno le v izjemnih primerih, v taki višini pa se zanj sploh ne sme dogovoriti brez soglasja ministra za finance. Glede na dokumente, posredovane s strani Ministrstva za finance, je mogoče domnevati, da takšnega soglasja Zavod za blagovne rezerve od Ministrstva za finance ni pridobil.
»Zaradi ugotovljenih sumov nepravilnosti smo na okrožno državno tožilstvo naslovili naznanitev suma storitve kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic zoper odgovorno osebo Zavoda za blagovne rezerve, ki je navedene pogodbe podpisala. Pristojni organi naj dokončno ugotovijo, kako je do posla prišlo, zakaj je bilo izbrano ravno to podjetje in katere morebitne nepravilnosti so se pri tem zgodile,« je povedala dr. Alma Sedlar, presednica TI Slovenia.
TI Slovenia ponovno opozarja na dolgotrajnost postopkov pri pridobivanju navedenih dokumentov. »Tako dolgi postopki v praksi onemogočajo izvajanje nadzorne funkcije s strani civilne družbe. To pa posledično vpliva tudi na pomanjkanje transparentnosti porabe javnih sredstev, v zvezi s čemer je zaupanje državljank in državljanov že tako omajano,« je poudarila dr. Alma Sedlar. Zaradi dolgotrajnega, skoraj dve leti trajajočega postopka pred upravnim sodiščem, je TI Slovenia ministrstvu za pravosodje predlagal nadzor nad delom sodišča, saj Zakon o informacijskem pooblaščencu določa, da bi morali biti ti spori obravnavani prednostno.
V času pridobivanja dokumentov je navedeno podjetje nadaljevalo poslovanje z državo, prav tako pa so pretekli roki za sankcioniranje odgovornih oseb v prekrškovnih postopkih. V vmesnem času je Zavod prav tako dosegel umik transakcij v višini več kot 7,5 milijona evrov iz spletne aplikacije Erar, TI Slovenia pa je dosegel, da so se transakcije vrnile v aplikacijo.
Se ti zdi to delo pomembno? Podpri ga!
Časovnica pridobivanja pogodb in drugih dokumentov za posle med Zavodom RS za blagovne rezerve in Minis, d.o.o.
Februar 2016
TI Slovenia po seriji medijskih poročanj o domnevni spornosti posla od Zavoda RS za blagovne rezerve (v nadaljevanju: Zavod) zahteva pogodbe in druge dokumente, ki so bili podlaga za določena nakazila.
Marec 2016
Zavod sporoči, da zaradi stopnje tajnosti »interno« zadevo predaja v odločanje vladi, čeprav po zakonu za to ni bila pristojna. Kljub dvema pritožbama zoper molk organa je vlada ugotavljala svojo pristojnost za odločanje več kot tri mesece.
Junij 2016
Zavod zavrne dostop z zavrnilno odločbo.
Julij 2016
TI Slovenia se pritoži zoper zavrnilno odločbo in zavrne navedbe Zavoda, da med razkritjem pogodb in škodnimi posledicami, ki jih navaja, obstaja jasna in nedvoumna povezava.
Oktober 2016
Informacijska pooblaščenka pritrdi TI Slovenia in naloži Zavodu razkritje pogodb. Ob tem zapiše, da je bilo ob »in camera« vpogledu jasno, da gre za tipske pogodbe.
November 2016
Zavod sproži upravni spor zoper odločbo Informacijske pooblaščenke.
Oktober 2018
Upravno sodišče odloči v zadevi, zavrne argumente Zavoda in mu naloži, da dokumente skladno z odločbo Informacijske pooblaščenke dostavi TI Slovenia.
December 2018
Zavod pri Vrhovnem sodišču vloži predlog za dopustitev revizije in zahtevo za izdajo začasne odredbe.
Januar 2019
Vrhovno sodišče zavrne predlog Zavoda.
Februar 2019
TI Slovenia prejme dokumente, jih podrobneje analizira in od Ministrstva za finance zahteva dodatne dokumente po Zakonu o dostopu do informacij javnega značaja, da preveri zakonitost nekaterih določil pogodb.
Marec 2019
Po pregledu pogodb, na katere je čakal skoraj tri leta, TI Slovenia vloži naznanilo suma storitve kaznivega dejanja zoper odgovorno osebo Zavoda RS za blagovne rezerve ter na Ministrstvo za pravosodje poda pobudo za nadzor nad Upravnim sodiščem zaradi dolgotrajnosti postopkov odločanja v zadevah po Zakonu o dostopu do informacij javnega značaja, za katere 10. člen ZDIJZ določa, da bi jih moralo sodišče obravnavati prednostno.
Dostop do informacij javnega značaja je temeljna človekova pravica, ki temelji na 39. členu Ustave RS, določena je v Zakonu o dostopu do informacij javnega značaja in jo priznava Splošna deklaracija o človekovih pravicah ZN v 19. členu ter 11. člen Listine EU o temeljnih pravicah. Združeni narodi v skupni izjavi z Organizacijo za varnost in sodelovanje v Evropi in Organizacijo ameriških držav jasno navajajo, da mora biti dostop do informacij hiter (»rapid«), takšno tolmačenje je zavzelo tudi Evropsko sodišče za človekove pravice. Prav tako konvencija Sveta Evrope o dostopu do uradnih dokumentov v petem (tudi osmem) členu navaja, da morajo biti zaprosila obravnavana hitro (»promptly« in »expeditious«). Slovenija je sicer konvencijo podpisala leta 2009, ni pa je še ratificirala.
TI Slovenia javna naročila spremlja v sklopu projekta Pakti integritete.
