Transparency International (TI) Slovenia izraža zadovoljstvo nad sodbo Upravnega sodišča, ki je zavrnilo tožbo Zavoda RS za blagovne rezerve (v nadaljevanju: Zavod) zoper odločitev Informacijskega pooblaščenca (IP), ki je TI Slovenia odobril vpogled v pogodbo. Zavod je TI Slovenia namreč zavrnil vpogled v pogodbo označeno s stopnjo tajnosti »interno«. V TI Slovenia pričakujemo, da bo Zavod skladno z odločitvijo upošteval odločbo Informacijskega pooblaščenca in posredoval informacije v najkrajšem možnem času. Upamo, da se s to odločitvijo sodišča končuje več kot dve leti in pol dolgo skrivanje informacij o porabi javnih sredstev.
TI Slovenia ob tem ponovno opozarja na dolgotrajnost postopka, ki je onemogočal dostop do informacij. TI Slovenia je namreč že 22. 2. 2016 na podlagi Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ) zaprosil za pogodbe med Zavodom in podjetjem Minis d.o.o. ter druge dokumente, povezane s poslom postavitve ograje na južni slovenski meji zaradi dvomov in nezaupanja v posel, ki so se takrat pojavljali v javnosti. Sodišče je zadevo prejelo 28. 11. 2016. Tako dolgotrajni postopki v praksi onemogočajo dostop do informacij in preprečujejo civilni družbi, da učinkovito vrši nadzor nad porabo javnega denarja. Sodišče je odločalo tako dolgo kljub jasnemu določilu Zakona o informacijskem pooblaščencu, ki pravi, da so postopki zoper odločbe IP nujni in prednostni.
Podrobnejšo časovnico pridobivanja informacij v konkretnem primeru (podprto z dokumenti) si oglejte TU.
*4.12.2018 je Zavod RS za blagovne rezerve obvestil TI Slovenia, da je pri Vrhovnem sodišču vložil predlog za dopustitev revizije in zahtevo za izdajo začasne odredbe odložitve izvržbe.
Se ti zdi to delo pomembno? Podpri ga!
Dostop do informacij javnega značaja je temeljna človekova pravica, ki temelji na 39. členu Ustave RS, spoštovana je v Zakonu o dostopu do informacij javnega značaja in jo priznava Splošna deklaracija o človekovih pravicah ZN v 19. členu ter 11. člen Listine EU o temeljnih pravicah. Združeni narodi v skupni izjavi z Organizacijo za varnost in sodelovanje v Evropi in Organizacijo ameriških držav jasno navajajo, da mora biti dostop do informacij hiter (»rapid«), takšno tolmačenje je zavzelo tudi Evropsko sodišče za človekove pravice. Prav tako konvencija Sveta Evrope o dostopu do uradnih dokumentov v petem (tudi osmem) členu navaja, da morajo biti zaprosila obravnavana hitro (»promptly« in »expeditious«). Slovenija je sicer konvencijo podpisala leta 2009, ni pa je še ratificirala.