Svetovni barometer korupcije 2021

Transparency International je danes objavil rezultate javnomnenjske raziskave Svetovni barometer korupcije (GCB) 2021 za Evropsko unijo (EU). TI Slovenia ob izidu izpostavlja, da prebivalci Slovenije ostajajo kritični do korupcije. »Več kot polovica vprašanih meni, da se je korupcija v Sloveniji v zadnjem letu povečala, kar je za Ciprom drugi najvišji delež v EU. Prav tako je skoraj dve tretjini vprašanih iz Slovenije ocenilo, da se državljani ob prijavi korupcije bojijo povračilnih ukrepov, kar je tretji najvišji delež v EU. To je zaskrbljujoče,« ocenjuje dr. Alma Sedlar, predsednica TI Slovenia. 83,9 % vprašanih v Sloveniji je ocenilo, da je korupcija v vladi velik ali zelo velik problem, še posebej pa je opazen porast tistih, ki menijo, da so predsednik vlade ali ljudje v njegovem kabinetu vpleteni v korupcijo (38,6 % v 2020, 17 % v 2016). Na drugi strani TI Slovenia pozdravlja bistveno povečanje deleža vprašanih, ki menijo, da državljani lahko prispevajo k boju proti korupciji (66,1 % v 2020, 28 % v 2016).

Prvič od začetka merjenja se je raziskava Svetovni barometer korupcije osredotočila na več oblik osebnih izkušenj s korupcijo. Ob vprašanjih o izkušenjah s podkupovanjem so sodelujoči odgovarjali tudi na vprašanja o uporabi osebnih zvez za dostop do javnih storitev in izsiljevanju za spolne usluge. Raziskava je pokazala, da se je 33 % vprašanih v EU v zadnjem letu poslužilo uporabe osebnih zvez, na Češkem celo 57 %. V Sloveniji je za dostop do javnih storitev plačalo podkupnino 4,1 % vprašanih, povprečje v EU je 7%.

»Čeprav je Slovenija država, kjer je podkupovanje redko, ne moremo optimistično gledati na porast števila tistih vprašanih, ki so v zadnjem letu plačali podkupnino, še posebej je opazna podvojitev izkušenj s podkupovanjem v zdravstvu. Več kot 18 odstotkov vprašanih je uporabilo zveze za dostop do javnih storitev, kar je potrebno nasloviti, čeprav gre za drugi najnižji odstotek v EU,« je povedala dr. Alma Sedlar. 4,6 % vprašanih iz Slovenije je navedlo, da imajo izkušnjo s podkupovanjem v zdravstvu, v letu 2016 je bilo takih le 2 %. Dobrih šest odstotkov vprašanih v Sloveniji je navedlo, da se je od njih ali od znancev v zadnjih petih letih zahtevalo spolne usluge za dostop do nekaterih javnih storitev, kar je tik pod povprečjem EU (7 %).

Transparency International na podlagi rezultatov Svetovni barometer korupcije 2020 izpostavlja sedem področij, glede katerih bi morale države EU narediti več. Mednje se uvrščajo denimo učinkovitejša zaščita žvižgačev, dvig zaupanja v institucije z bolj vključujočim upravljanjem, varovalke pred neetičnimi vplivi na odločevalce in drugi ukrepi. »Zdi se, da razprave o reformah za bolj učinkovito preprečevanje korupcije v Sloveniji ni, naši pozivi o bolj učinkoviti zaščiti žvižgačev, potrebnosti novega programa za transparentnost in integriteto ter preventivnih ukrepih pri Načrtu za okrevanje pa so naleteli na gluha ušesa,« je dodala dr. Alma Sedlar.