V oktobru je Evropska komisija objavila rezultate raziskave javnega mnenja Evrobarometer o pravosodju, pravicah in vrednotah ter instrumentih in politikah podpore za njihovo spodbujanje in zaščito. Raziskava, izvedena marca in aprila 2024 v vseh državah članicah EU, kaže, da se več kot polovica Evropejcev počuti dobro obveščene o vladavini prava v svoji državi, medtem ko jih dve tretjini (66 %) menita, da so človekove pravice in vrednote EU, kot so temeljne pravice, demokracija in pravna država, ustrezno zaščiteni.
Situacija v Sloveniji je nekoliko bolj pesimistična. V Sloveniji le 49 % državljanov meni, da so omenjene pravice ustrezno zaščitene. To mogoče niti ni presenetljivo, če upoštevamo visoko stopnjo zaznane korupcije v vsebinskima evrobarometroma. Med drugimi se je na njiju sklicevalo tudi Poročilo o stanju vladavine prava 2024 v EU in Sloveniji, ki je bilo objavljeno 24. julija 2024. Poročilo je sprožilo nekatere kritike civilne družbe, med drugim, ker je bilo objavljeno po evropskih volitvah in v času poletnih počitnic, kar je prispevalo k manjši pozornosti javnosti; evropske politične stranke pa so se ognile obsežnejšim razpravam o izzivih pravne države.
Poročilo o stanju vladavine prava za Slovenijo med drugim navaja, da se je število nerazrešenih sodnih zadev nekoliko povečalo, še posebej zaskrbljujoče pa je trajanje sodnih postopkov pri kaznivih dejanjih korupcije in pranja denarja. Slovenija ima v Evropski uniji najdaljše sodne postopke pri kaznivih dejanjih korupcije, ki v povprečju trajajo kar 889 dni. Pri zapletenih primerih pranja denarja pa se slovenska sodišča uvrščajo na drugo mesto po dolžini trajanja postopkov (631 dni), kljub temu da se je ta v zadnjem obdobju nekoliko skrajšal.
Poročilo sicer izpostavlja določene pozitivnejše premike v boju proti korupciji v Sloveniji:
- Omenja Predlog resolucije o preprečevanju korupcije, ki ga je Komisija za preprečevanje korupcije decembra 2023 predložila Vladi. Vlada v oktobru 2024 sicer še ocenjuje rezultate predloga in ga še ni posredovala Državnemu zboru v obravnavo. Ali v javno razpravo.
- Poleg tega KPK vzporedno že pripravlja Akcijski načrt za izvajanje resolucije, ki bo vseboval konkretne ukrepe in časovne okvire.
- Poročilo navaja tudi Resolucijo o nacionalnem programu preprečevanja in zatiranja kriminalitete za obdobje 2024–2028, ki jo je Državni zbor sprejel aprila 2024. Ta resolucija temelji na strateškem pristopu k zagotavljanju notranje in javne varnosti, vključno z bojem proti korupciji.
- Poročilo pozdravlja povečanje števila sodb v primerih korupcije v 2024, potem ko je poročilo za preteklo leto izpostavilo pomanjkanje prijavljenih primerov – število je padlo s 623 v letu 2022 na 212 v letu 2023 – a hkrati izpostavlja skrb zaradi nizkega števila preiskav in obtožnic ter odsotnost sodb za korupcijo na visoki ravni. Specializirano državno tožilstvo je sicer leta 2023 »obravnavalo vsaj šest zadev, ki bi se lahko štele za korupcijo na visoki ravni, vendar niso vključene v splošne podatke za ‘klasična’ kazniva dejanja korupcije.« Med problemi navaja tudi morebitno politično vplivanje na visoki ravni na policijsko odločanje. Poročilo izpostavlja, da je Komisija za preprečevanje korupcije aprila 2023 ustanovila Center za zaščito prijaviteljev, ki ponuja zunanjo pot za prijavo nepravilnosti, hkrati pa zagotavlja svetovanje in usposabljanje drugim organom za zunanje prijave ter zavezancem za notranje prijave in nudi podporo prijaviteljem, ki so se soočili s povračilnimi ukrepi. Tudi Državni zbor je v skladu z Zakonom o zaščiti prijaviteljev iz leta 2023 imenoval notranjega zaupnika, ki pa v lanskem letu ni prejel nobene prijave.
Analize tveganj za korupcijo so pokazale, da so še vedno prisotna tveganja v zdravstvenem sektorju in pri postopkih javnega naročanja. KPK je poleg zdravstva analizirala tudi delovanje večjih bolnišnic in podala priporočila za zmanjšanje tveganj za korupcijo. Poleg zdravstva so se med sektorji z visokim tveganjem za korupcijo uvrstili še lokalna uprava, javno naročanje (zlasti v povezavi z evropskimi sredstvi), prostorsko načrtovanje in okolje. Tudi Specializirano državno tožilstvo je opozorilo na tveganja v gradbeništvu, energetiki in zdravstvu.
Žal tudi letošnje poročilo Evropske komisije o vladavini prava ostaja v okvirih deskriptivne raziskave, ki ponuja prvenstveno kronologijo dogodkov z opombami. Poročilo se disproporcionalno osredotoča na formalne vidike, kot so zakonodaja in institucije, ki so zagotovo pomembni, a istočasno ne obravnava v zadostni meri njihove dejanske učinkovitosti v praksi. Priporočila državi na področju korupcije v poročilu ne naslavljajo konkretnih težav v zadostni meri. Da bi poročilo predstavljalo resnično orodje za izboljšanje stanja vladavine prava v Evropski uniji ter vplivalo tudi na izboljšanje rezultatov Evrobarometra bi bilo potrebno, da se naslovi omenjene izzive, hkrati pa izboljša tudi preglednost postopka nastajanja poročila ter se omogoči, da se okoli njegovega nastajanja in objave lahko vključuje tudi javnost.