Transparency International (TI) Slovenia je pred jutrišnjo obravnavo predloga novele Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK) na matičnem delovnem telesu članom Odbora za pravosodje stališče o vloženih amandmajih na novelo ZIntPK. Celoten dopis objavljamo v nadaljevanju.
“Spoštovani člani in članice odbora,
V Transparency International (TI) Slovenia smo že poudarili pomen sprejema novele ZIntPK in nekaterih predlaganih rešitev. Spodaj se opredeljujemo do nekaterih dopolnil, ki so bila vložena dne 25. 9. 2020 in jih bo odbor obravnaval. Uvodoma poudarjamo, da TI Slovenia pozdravlja napor članic in članov odbora, da z amandmaji ustrezno upoštevajo mnenje Zakonodajno pravne službe (ZPS), uveljavljene pravne standarde in namen novele, ki jo je zasledoval predlagatelj novele. Hkrati pa v nadaljevanju opozarjamo na nekatere pomanjkljivosti predlaganih amandmajev.
– K 5. členu (nov 9.a člen): Kot smo že poudarili v mnenju iz 23. 6. 2020, je KPK neodvisen in samostojen državni organ. Samostojnost in neodvisnost sta nujna pogoja za delovanje takšnega organa, saj se s tem zagotavljata objektivnost in strokovnost pri izvajanju pristojnosti. K temu prispeva tudi neodvisnost, pa tudi videz neodvisnosti, vodstva KPK. Predlog, ki bi v sestavi kandidacijske komisije obdržal predstavnika Državnega zbora, neizbežno posega tudi v videz neodvisnosti vodstva KPK. S tem se lahko poseže tudi v učinkovitost KPK v prihodnje. Tudi mnenje Urada za demokratične institucije in človekove pravice OVSE, ki ste ga prejeli, navaja: »Zdi se, da člani ali članice komisije zagotavljajo institucionalno in sektorsko raznolikost ter s tem zadostno oddaljenost (tj. neodvisnost) od vsake državne oblasti.« Predlog amandmaja se oddaljuje od tega standarda in zato v TI Slovenia pozivamo k njegovi zavrnitvi.
– K 7. členu (sprememba 11. člena): TI Slovenia razume namen predloga amandmaja, ki z združitvijo 6. in 7. odstavka naslavlja zagotavljanje možnosti varstva pravic oseb, ki jih KPK obravnava. Hkrati pa TI Slovenia opozarja na pravico do obveščenosti, ki izhaja tako iz mednarodnih dokumentov (npr. 19. člen Splošne deklaracije človekovih pravic), kot tudi Ustave Republike Slovenije (39. člen). Iz navedenih dokumentov, strokovne literature in ustaljene sodne prakse izhaja, da je zapoznelost informacij v nekaterih primerih enaka zavrnitvi, zato je potrebno zagotavljati ustrezno hitre načine obveščanja javnosti. Ker predlog omejuje nalogo KPK po sprotnem obveščanju javnosti in posledično omejuje pravico javnosti do obveščenosti, predlagamo, da se v luči ohranjanja obeh pravic preuči možnost skrajšanja roka odločanja Upravnega sodišča glede vloženih tožb v upravnih sporih, ki je naveden v 12. členu novele ZintPK-C.
– K 9. členu (sprememba besedila 13. člena): Predlog amandmaja, ki v tretjem in četrtem odstavku 13. člena črta možnost sprejema ugotovitev v konkretnem primeru pri obravnavi suma korupcije, s tem pa KPK odvzema eno od razpoložljivih orodij za obravnavo konkretnih primerov. Kot smo že poudarili v mnenju 26. 6. 2020 je zaradi kompleksnosti pojava korupcije pomembno, da KPK razpolaga z raznoliko paleto orodij za obravnavo sistemskih ter konkretnih odklonskih dejanj. Ob tem pojasnjujemo, da definicija korupcije v ZIntPK zaobjema več pojavov, kot jih korupcijska kazniva dejanja v Kazenskem zakoniku, zato kazenski postopki niso ustrezen nadomestek tega instituta, na kar namiguje obrazložitev predlagateljev (še posebno v petem odstavku). Prav tako je neustrezno tolmačiti, da pozna objava ugotovitev v primeru koruptivnega ravnanja ne deluje preventivno. Čeprav je mogoče, da zakasnela objava doseže manjši učinek v splošni javnosti, javno objavljene ugotovitve v konkretnih primerih služijo za analize subjektov javnega in zasebnega sektorja, ki se srečujejo s podobnimi primeri ter na podlagi teh analiz omogočajo neposredne izboljšave ali pripravo ustreznih preventivnih dejavnosti (izobraževanja, učna gradiva ipd.). Hkrati ugotovitve v konkretnih primerih omogočajo poglobljeno preučevanje pojava korupcije na strokovni in akademski ravni, s čimer se prispeva k nadaljnjemu razvoju področja. Zaradi navedenega TI Slovenia poziva k zavrnitvi amandmaja in pripravo novega amandmaja, kjer bodo upoštevane le redakcijski popravki po predlogu ZPS.
– K 10. členu (uvedba novega a13.a člena): TI Slovenia ocenjuje, da na nekaterih vsebinskih področjih, ki jih obsega ZIntPK, prihaja do večjih anomalij pri izvajanju določb ZIntPK, zato je uvedba sistemskega nadzora institut, ki bi KPK omogočal naslavljanje teh anomalij. TI Slovenia poudarja, da je pripombe ZPS glede tega člena mogoče upoštevati z nekaj spremembami predloga člena in je črtanje nesorazmeren ukrep predlagateljev amandmaja. Prav tako ocenjujemo, da je predlagatelj novele ustrezno naslovil pomisleke glede posegov v delovanje inšpekcijskih služb v okviru javne razprave.
– K 19. členu (sprememba 30. člena): Pri dvigu najvišje vrednosti za zavrnitev ali vpis darila na seznam predlagatelji amandmaja ne obrazložijo ustrezno, zakaj višina v predlogu novele ni sprejemljiva oz. zakaj sta zneska v amandmaju sprejemljiva. Stopnja inflacije po podatkih Statističnega urada RS od sprejema Zakona o javnih uslužbencih, ki je naveden v obrazložitvi, do avgusta 2020 znaša 21,2%. TI Slovenia zato predlagane zneske ocenjuje za neutemeljeno previsoke.
S spoštovanjem,
Vid Tomić
Generalni sekretar
TI Slovenia”