V Transparency International Slovenia (TI Slovenia) opozarjamo, da se Slovenija po mednarodni raziskavi Transparency International še vedno uvršča med države, ki ne izvajajo določil Konvencije o boju proti podkupovanju tujih javnih uslužbencev v mednarodnem poslovanju OECD, čeprav je konvencijo ratificirala že pred štirinajstimi leti. S podpisom konvencije so se vlade držav zavezale, da bodo zavzeto preiskovale in preganjale mednarodno korupcijo, kljub temu pa se skoraj polovica vlad podpisnic tega ne drži in konvencije ne izvaja v zadostni meri.
Pri zbiranju podatkov za letošnjo raziskavo smo v TI Slovenia zaznali mnogo sistemskim pomanjkljivosti, ki vplivajo na slabo izvajanje konvencije. Pri pridobivanju podatkov je naprimer nekaj sodišč navedlo, da posebne evidence primerov podkupovanja z mednarodnim elementom ne vodijo, čeprav so po 12. členu Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije o takšnih primerih zavezani poročati Komisiji za preprečevanje korupcije, nekatera pa se na vprašanje sploh niso odzvala.
TI Slovenia pozdravlja nekatere pozitivne ukrepe, ki so bili izvedeni v preteklem letu, a si želimo celostnega pristopa zato pristojne pozivamo, da začnejo izvajati konkretne dejavnosti, ki bodo zagotovile učinkovit pravni okvir in predvsem izvajanje le-tega v praksi:
– Vlada naj dopolni Program ukrepov za preprečevanje korupcije, ki bi posvečala več pozornosti tujemu podkupovanju s konkretnimi cilji in zadolžitvami za posamezna ministrstva.
– KPK naj prevzame proaktivno vlogo pri vzpostavitvi popolne statistike primerov tujega podkupovanja v digitalni obliki, ki bi bila poenotena med vsemi organi pregona in drugimi državnimi institucijami, kar bi omogočalo boljše analize področja.
– Na podlagi podrobne analize že zaključenih primerov naj se dopolni ZIntPK za bolj učinkovit nadzor in pregon tovrstnih kaznivih dejanj.
– V praksi naj se izboljša izvajanje določil o zaščiti prijaviteljev koruptivnih dejanj.
– Zagotoviti je potrebno sistematična in kvalitetna izobraževanja za javne uslužbence, izboljšati sodelovanje različnih organov odkrivanja in pregona ter zagotoviti dovolj pristojnosti vsem specializiranim organom, ki se ukvarjajo s pregonom tujega podkupovanja.
– Zagotoviti je potrebno več programov ozaveščanja tako v javnem kot v zasebnem sektorju, ki bi delovali preventivno. Potrebno je uvesti bolj stroge računovodske in revizorske standarde.
Države podpisnice so v poročilu Transparency International razdeljene v štiri kategorije izvajanja OECD konvencije: aktivno, zmerno, omejeno in malo ali nič izvajanja. Slovenija se že sedmo leto zapored, letos skupaj s še 19 državami, uvršča med države z »malo ali nič« izvajanja konvencije, kar kaže na neučinkovitost.