Po podatkih raziskave Open Budget Survey 2023 (OBS), ki jo je izvedla mednarodna organizacija International Budget Partnership (IBP), so se ocene Slovenije v vseh opazovanih kategorijah (transparentnost proračuna, možnost sodelovanja javnosti, nadzor nad proračunom) znižale. Slovenija zaseda 27. mesto od 125 v raziskavo vključenih držav. Za Slovenijo smo v 2023 raziskavo koordinirali v Transparency International Slovenia ter izpostavljamo, da ne smemo zanemariti upada v vseh treh kategorijah (tudi rahlega upada ocene transparentnosti proračuna), ki hkrati Slovenijo dodatno oddaljuje od povprečja OECD držav.
Rezultat za kategorijo transparentnosti proračuna v 2023 (64/100 točk) se je še najmanj oddaljil od rezultata iz leta 2021 (66 točk), a hkrati pomeni dodaten premik od povprečja držav članic OECD (67 točk). V primerjavi z ostalimi državami v širši regiji so se boljše kot Slovenija odrezale Nemčija in Italija (76 točk) ter Hrvaška (67 točk), slabše pa Srbija (51 točk) in Madžarska (22 točk).
»Pri kategoriji transparentnost proračuna raziskave Open Budget Survey gre za do sedaj najslabšo uvrstitev Slovenije, ki je s 74-ih točk leta 2012 padla na 64 točk v letu 2023,« je izjavila Maruša Babnik, generalna sekretarka Transparency International Slovenia. »Negativen trend upadanja ali stagniranja naše države zaznavamo tudi na drugih lestvicah, ki ocenjujejo stopnjo transparentnosti in ki jih redno spremljamo. To žal nakazuje na nezadostna prizadevanja države na področju zagotavljanja višje transparentnosti države in javne uprave v Sloveniji.«
Pri oceni sodelovanja javnosti v proračunskem postopku je Slovenija z 9 točkami (od 100) precej pod povprečjem OECD (24 ročk), ki je tudi nezadovoljivo. Boljše kot Slovenija so se pri tej oceni sicer odrezale Hrvaška (17 točk), Nemčija (17 točk) ter Italija (15 točk).
Pozitivno v raziskavi OBS izstopata visoki oceni nadzornim organom med načrtovanjem, izvrševanjem in revizijo proračuna, in sicer za zakonodajni nadzor (75 točk) ter revizijski nadzor (83 točk), kar nakazuje na kakovostno delo Državnega zbora in Računskega sodišča v proračunskem postopku. A tudi pri teh ocenah je zaznati padec iz leta 2021 (81 in 89 točk). Povzetek raziskave lahko preberete v nadaljevanju:
Poročilo OBS za Slovenijo bomo podrobneje predstavili na uradnem dogodku, ki se bo odvijal dne 11. 6. ob 13:30 v CEF-u (Center of Excellence in Finance, Cankarjeva 18, Ljubljana). Po osrednjem govoru s predstavitvijo rezultatov OBS 2023 bo sledila okrogla miza, na kateri se bomo o rezultatih v sproščenem vzdušju pogovarjali z različnimi strokovnjaki s področja financ. Udeležba na dogodku je brezplačna, več informacij o programu in registraciji boste našli tukaj. Lepo vabljeni!
Raziskava OBS je edina svetovna primerjalna, neodvisna in redna ocena transparentnosti, nadzora in sodelovanja javnosti v nacionalnih proračunskih postopkih. V deveti izdaji OBS je sodelovalo 125 držav, v katerih živi 7,5 milijarde ljudi, in ocenjuje odprtost ter odgovornost proračunov, ki so v letu 2022 skupaj znašali več kot 33,5 bilijona USD. Države so skupaj v povprečju dosegle globalno oceno transparentnosti 45/100, sodelovanje javnosti 15/100, zakonodajni nadzor 45/100 in revizijski nadzor 62/100. Transparentnost pomaga javnosti razumeti prednostne naloge vlade v zvezi s proračunom, mehanizmi sodelovanja javnosti pa ji omogočajo, da prispeva k tem prednostnim nalogam. Formalni nadzor proračuna s strani zakonodajne veje oblasti usmerja in preverja proračunske odločitve, revizijske ustanove pa ocenjujejo zakonitost, učinkovitost in uspešnost javne porabe.
Slovenija je dosegla nekoliko slabši rezultat ob skromnem globalnem porastu. Svetovno povprečje pri transparentnosti proračuna se je povečalo za eno točko, sodelovanje javnosti pa za dve točki. Kljub tem skromnim dosežkom pa se je zaskrbljujoče zmanjšala dostopnost javnosti do državljanskih proračunov in so tako vlade zamudile priložnost, da bi uporabile ključno orodje, s katerim bi svoje proračune naredile bolj dostopne sleherniku. Prvič po letu 2017 je manjše število vlad dalo javnosti na voljo svoja medletna poročila o izvrševanju proračuna. Ta poročila služijo kot pregled izvrševanja proračuna med letom in lahko pokažejo, ali dejanska poraba odstopa od načrtovanega proračuna, kar lahko vpliva na zagotavljanje ključnih socialnih storitev. Raziskava je tudi razkrila, da se je zakonodajni nadzor po vsem svetu po pandemiji še naprej zmanjševal.
»Še naprej beležimo skromno rast, čeprav sta zaprtje javnega prostora in konflikti v nekaterih državah nedvomno negativno vplivali na rezultate raziskave,« je dejal David Robins, vodja raziskave OBS. »Po drugi strani pa več držav dokazuje, da je napredek mogoč, če obstaja politična volja. Vlade lahko povrnejo zaupanje javnosti v svojo zmožnost izpolnjevanja obveznosti, če proračunski postopek odprejo za smiselno sodelovanje. Upamo, da bo v teh težkih časih še več držav pogumno odprlo svoj proračunski postopek, omogočilo sodelovanje javnosti v večjem obsegu in tako zagotovilo, da dragocena javna sredstva dosežejo tiste, ki jih najbolj potrebujejo.« Celotno poročilo OBS za vse vključene države je na voljo: https://internationalbudget.org/open-budget-survey