Transparency International Slovenia (TI Slovenia) ob izidu dveh posebnih barometrov namenjenih zaznavi korupcije ocenjuje, da je iz podatkov razvidnih malo pozitivnih trendov, ki bi kazali na bistveno boljšo oceno stanja na področju boja proti korupciji v Sloveniji s strani državljanov. Posamezniki so še vedno zelo kritični do pojava korupcije, saj jih 77 odstotkov vprašanih misli, da je nesprejemljiva. Kar 89% jih je mnenja, da je korupcija zelo razširjena, 57% pa da se je v zadnjih treh letih razširila. K takemu vtisu gotovo prispeva prevladujoč občutek, da je pregona tovrstnih zadev premalo, čeprav je tu barometer zaznal precejšnje izboljšanje glede na prejšnje merjenje. A najbolj skrbi kar 11-odstotni skok deleža ljudi, ki sebe vidijo kot žrtev korupcije. Kljub izboljšanju glede na prejšnje merjenje, še vedno velik del vprašanih ocenjuje, da vlada stori premalo na področju preprečevanja korupcije. V primerjavi s prejšnjimi merjenjem pa kar 18% manj ljudi zaupa Komisiji za preprečevanje korupcije, nekoliko pa je padel tudi delež ljudi, ki vedo, kam bi prijavili korupcijo, če bi ji bili priča.
Izstopa tudi podatek, da državljani v 76% vidijo korupcijo kot del poslovne kulture. Na drugi strani podjetja korupcije ne postavljajo na najvišje mesto med ovirami za poslovanje, čeprav jih, podobno kot pri državljanih, dobre tri četrtine meni, da je korupcija razširjen problem. S Forumom poslovne integritete in transparentnosti želimo izboljšati zavedanje v zasebnem sektorju glede problematike korupcije in pomembnosti izgradnje učinkovitih sistemov za preprečevanje korupcije. Potrebno pa bi bilo nameniti več pozornosti tudi nezaupanju v javna naročila, saj je kar 44 odstotkov podjetij menilo, da so zaradi korupcije ostali brez posla pri javnih naročilih, kar nas uvršča na četrto mesto. Predvsem so podjetja zaskrbljena zaradi izkrivljanja konkurence, saj je Slovenija z 79 odstotnim deležem na prvem mestu pri oceni, da ponudniki pri javnih naročilih delujejo usklajeno in s tem onemogočajo konkurenco. Tudi druga vprašanja glede javnih naročil (prirejeni razpisni pogoji, sporno sodelovanje nekaterih ponudnikov pri pisanju pogojev, itd.) kažejo na večje nezaupanje predstavnikov zasebnega sektorja v javna naročila.
Podrobnejše številke si lahko ogledate v publikacijah Evropske komisije na TEJ in TEJ povezavi.
