Transparency International Slovenia pozdravlja napore preiskovalnih novinarjev, ki raziskujejo ozadja podatkov z računov švicarske banke HSBC. Ponovno se je namreč pokazalo, da surovi podatki nimajo pomena brez dodatne poglobljene analize denarnih tokov, izvora denarja, lastništva podjetij in preverjanja dejstev pri lastnikih bančnih računov. S takšnim pristopom se izboljšuje kvaliteta novinarstva, kot tudi kvaliteta podanih informacij širši publiki.
Poglobljene analiza primera Swissleaks opozarja tudi na sistemske pomanjkljivosti, ki omogočajo tovrstna sporna dejanja in onemogočajo odkrivanje morebitnih nepravilnosti s strani organov pregona. Meddržavni sporazum med Švico in Slovenijo je pomanjkljiv in ne omogoča davčnim organom zgodnjega odkrivanja izogibanja davkov. S tega stališča pozdravljamo dogovor med Evropsko komisijo in Švico, ki sta ga sklenila prejšnji teden in bo razširil izmenjavo podatkov o lastnikih računov v Švici, izmenjava pa bo samodejna. Dogovor bo stopil v veljavo šele leta 2018, kar niža oceno uspešnosti pogajanj, vendar gre napredek na tem področju v pravo smer. »Na drugi strani sistemske pomanjkljivosti glede transparentnosti lastništva podjetij ostajajo, saj obstoječa regulativa še vedno omogoča ustanavljanje slamnatih podjetij, ki so namenjena pranju denarja in skrivanja finančnih tokov in sredstev pravih lastnikov. Na tem področju bo potrebno izdelati celostne rešitve, ki bodo omogočale večji pregled in nadzor« pravi generalni sekretar TI Slovenia Vid Doria.
Hkrati je potrebno dodati, da se omenjena razkritja ne bi zgodila brez državljanskega poguma bivšega informatika banke in prijavitelja Hervea Falciania. Slednji še vedno živi v izjemno težkih okoliščinah, saj švicarske oblasti še vedno zahtevajo njegovo izročitev, kar je nedopustno. Primer opozarja na nujnost vzpostavitve celovitega sistema zaščite prijaviteljev, ki tvegajo lastno eksistenco za razkritje kriminalnih ali drugih neetičnih dejanj. Pregon posameznikov, ki zavoljo razkritja nepravilnosti sami kršijo določeno zakonodajo, bi moral biti onemogočen, saj takšni primeri izrecno kažejo na velik javni interes po razkritju podatkov in informacij. »To dokazujejo tudi razkritja o slovenskih lastnikih švicarskih računov in finančnih sredstev, katerih izvor mora biti še ugotovljen in razjasnjen« dodaja Doria. Nepravilnosti in potencialna škoda, ki naj bi jo prijavitelj povzročil s svojo kršitvijo je neznatna v primerjavi s škodo, ki jo povzročajo razkrita dejanja.
