Transparency International Slovenia je v okviru mreže Open Spending EU Coalition (OSEUC) sodelovala pri pripravi poročila o transparentnosti porabe sredstev, ki so državam članicam Evropske unije (EU) dodeljena na podlagi Mehanizma za okrevanje in odpornost. Poročilo, ki zajema prakse desetih držav članic EU, ugotavlja, da obstaja večje tveganje za nastanek nepravilnosti in korupcije pri načinu porabe teh sredstev.
Poročilo obravnava tako vsebino podatkov, ki so objavljeni, kot tudi način njihove objave. Način objave podatkov glede porabe sredstev je namreč ključnega pomena, saj morajo biti informacije in podatki lahko dostopni, aktualni, celoviti in, če je to mogoče, v računalniško berljivi obliki zbrani na enem mestu. V nasprotnem primeru jih širša javnost, izobraževalne ustanove in mediji ne morejo uporabiti za spremljanje, kako so bila sredstva porabljena, in za pomoč pri zaznavanju tveganj, ki bi jih bilo treba preiskati. Slovenija spada med države, v katerih podatki niso lahko dostopni oziroma niso podani v uporabniku prijazni obliki.
Poročilo ugotavlja, da države članice objavijo le približno 60 % podatkov glede porabe sredstev, ki jih priporoča OSEUC. Brez celovite objave informacij je nemogoče natančno ugotoviti stopnjo tveganja pri preostalih 40 % podatkov. Krzysztof Izdebski, eden od vodilnih pri OSEUC, je med drugim izpostavil, da bi »moral mehanizem za okrevanje in odpornost krepiti enotni trg in ponovno vzpostaviti zaupanje javnosti v vlade. Raznolike prakse transparentnosti in razkritja držav članic nakazujejo, da še ni enotnega trga, ko gre za dolžnost objave informacij in prevzemanje odgovornosti. Državljanom in podjetjem manjka jasna predstava, ki jo potrebujejo za resno sodelovanje pri okrevanju.«
Na podlagi izsledkov poročila OSEUC priporoča naslednje:
- odločevalci na evropski ravni bi morali zasledovati celovito politiko enotnih dolžnosti objave informacij o porabi sredstev, kar bi lahko dosegli s spremembo Uredbe o finančnih pravilih in z vključitvijo kategorije “javna poraba sredstev in javno naročanje” na seznam podatkov velike vrednosti (14. člen Direktive o odprtih podatkih in ponovni uporabi informacij javnega sektorja),
- EU mora vzpostaviti višje in jasnejše standarde razkritja osebnih podatkov v uredbah, povezanih z evropskimi sredstvi, in
- države članice EU naj vzpostavijo centralne baze podatkov, kot sta npr. bazi v uporabi v Litvi in Bolgariji, ki bi vsebovale vse javno dostopne podatke o porabi sredstev od faze načrtovanja do izvršitve pogodbe.