Transparency International Slovenia (TI Slovenia) je od začetka aprila po pristojnih državnih organih predstavlja Pakte integritete, protikorupcijsko orodje, ki vključuje civilni nadzor nad porabo javnega denarja. Uvedbo Paktov je v sodelovanju s Transparency International podprla tudi Evropska komisija, 19. marca je Evropska komisarka za regionalno politiko Corina Creţu tudi predstavila projekt uvajanja paktov pri porabi sredstev iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in Kohezijskega sklada. Komisija je 22. maja objavila razpis, katerega sredstva bi krila stroške implementacije Pakta, TI Slovenia pa je državne organe spodbujal k prijavi.
»V TI Slovenia pozdravljamo odločitev Ministrstva za zdravje in Ministrstva za infrastrukturo, ki sta se odločili za prijavo projekta na razpis in se s tem pridružila devetindvajsetih projektom iz dvanajstih drugih držav EU. S tem so odločevalci na obeh ministrstvih pokazali pripravljenost za izboljšanje porabe javnega denarja. Predvsem na Ministrstvu za zdravje so zelo tvorno sodelovali s TI Slovenia skozi celoten postopek prijave« ocenjuje generalni sekretar Vid Doria. Evropska komisija bo na podlagi prejetih prijav izbrala projekte pri katerih bo financirala uvedbo Paktov integritete.
Čeprav se je projekt zaradi prijav izkazal kot uspešen, še vedno primanjkuje več sistematične pripravljenosti pri uvajanju dodatnih mehanizmov porabe javnih sredstev, predvsem na področju javnih naročil, kjer obstajajo precejšnje pomanjkljivosti in tveganja, ki jih ni mogoče odpraviti zgolj s spremembami zakonodaje. Glede na obseg prepoznanih težav pri postopkih porabe javnih sredstev bi pričakovali, da bo zanimanje za uvedbo Paktov večje vsaj na načelni ravni. Tako npr. Ministrstvo za okolje in prostor po naših informacijah ni prijavilo projekta, pa čeprav je bilo v osnutku Operativnega programa 2014-2020 nosilec projektov in bi imel kot tak prednost na razpisu, o čemer so bili na ministrstvu obveščeni na informativnem razgovoru. Ministrstvo na dopis z vprašanjem ali so se prijavili na razpis, kjer bi lahko pojasnili svojo odločitev, niso odgovorili.
Orodja pa sploh ni bilo mogoče predstaviti na treh občinah (Ljubljana, Kranj in Kamnik), ki smo jih kontaktirali že v aprilu, čeprav je področje lokalne samouprave večkrat izpostavljeno kot izrazito obremenjeno s korupcijskimi tveganji. »Glede na ocene stanja na lokalnem nivoju, bi pričakovali več prizadevnosti za uvedbo tovrstnih orodij, predvsem pa ne razumemo takšnega odklonilnega odnosa do predstavnikov civilne družbe« je povedal generalni sekretar Vid Doria.
