7. Forum poslovne integritete in transparentnosti (Forum) se je odvijal v prenovljeni podobi. V Transparency International Slovenia (TI Slovenia) smo se odločili, da bomo v sklopu Foruma predstavili aktualne teme iz naših treh glavnih področij delovanja: spodbujanje integritete, transparetnosti in preprečevanja korupcije (letošnji program).
Prvi dan – četrtek, 23.3.2023 – je bil posvečen predvsem novostim pri zaščiti prijaviteljev v podjetjih, začeli pa smo ga s širšo umestitvijo integritete, transparentnosti in preprečevanja korupcije v aktualne potrebe na področju t.i. ESG (»environment, social and governance«) zahtev.
Po kratkem nagovoru predsednice TI Slovenia ge. Neže Grasselli se nam je iz Clevelanda (ZDA) javil g. Jurček Žmauc, predsednik UO Slovensko-ameriškega poslovnega združenja. Predstavil je svoj pogled na trenutno stanje in potencialne izboljšave poslovnega sodelovanja med slovenskimi in ameriškimi partnerji. Med drugim nas je opozoril, da tudi ameriški investitorji spremljajo razne mednarodne indekse korupcije in jih zanima, kje se na seznamih najde Slovenija, ki ima sicer vsaj na severu ZDA že leta dober sloves. Pri vlaganju v Slovenijo ameriška podjetja sicer pogosto odvrne državno lastništvo, ker morajo v teh primerih pogosto komunicirati s posredniki.
Pri odpiranju poslov v ZDA po Žmaučevem mnenju pa je pomembno zavedanje, da ZDA niso ena država, kar odraža tudi zakonodaja – obstajajo mestni, okrožni, državni in zvezni zakoni. Nadaljeval je z nasveti, kako in kje pristopiti na ameriški trg ter zaključil z opozorilom, da je pri poslovanju na tem trgu nujno, da podjetje najprej pridobi relevantna pravna in davčna mnenja, sploh glede na strogo davčno zakonodajo, ki velja v ZDA.
Sledilo je dinamično predavanje ge. Sanje Kolar, direktorice in notranje revizorke pri združenju 2gether d.o.o., ki je predstavila nove tehnike in tehnologije pri preiskovanju sumov nepravilnosti v podjetjih. Sprva je prikazala nekaj primerov znamenitih finančnih prevar (Enron, BNP Paribas, Wirecard, Bernie Madoff, FTX, Hypo Group). Pri nas je bil denimo zanimiv tudi primer goljufije pri gradnji naselja Zbiljski gaj, ki je ostalo nedokončano, mnogi kupci pa so ostali brez svojega premoženja, čeprav so že prej poravnali kupnino. Ta primer je celo sprožil spremembo zakonske ureditve, po kateri se mora zdaj denar od prodaje stanovanj stekati na drug, ločen račun. Nasploh je ga. Kolar opozorila, da ni nobeno podjetje varno pred prevarami, če ni razvilo prave miselnosti.
Govorka je predstavila različne stopnje preiskovanja nepravilnosti v podjetjih in peljala udeležence čez vsak korak posebej, tj.od sprejetja odločitve, da se bo nepravilnost preiskovalo, ki mora vključevati oceno stanja, izbiro preiskovalca, razgovore s prijavitelji nepravilnosti, sprejetje začasnih ukrepov za zmanjšanje povzročene škode in ponovno oceno situacije, do plana preiskave, ki vključuje njen cilj strategijo, seznam oseb za razgovore in terminski plan, ki mu sledi izvedba razgovorov, v kateri sta ključna vzpostavitev zaupanja ter primerna struktura vprašanj. Prav tako je bistvenega pomena primerna skrb za dokazno gradivo, torej primerno shranjevanje pomembnih, relevantnih podatkov in dokumentov. V zaključnem poročilu pa moramo, pravi, povzeti ključna dejstva in preiskovalne tehnike, navesti pojasnila intervjuvancev, pisati v razumljivem jeziku in se sklicevati na dokazno gradivo.
Ob koncu je ga. Kolar odgovorila še na nekaj vprašanj. Med drugim so udeležence zanimali primeri poskusov prirejanja preiskav, težave pri motivaciji za pričanje, primeri mobinga, razlike med preiskavami finančnih zadev in prevar v primerjavi s preiskavami osebnega nadlegovanja ali osebnih sporov, pa tudi pomembnost dvosmerne komunikacije s prijavitelji.
Sledila je predstavitev g. Filipa Božiča, svetovalca za informacijsko varnost in varstvo podatkov. V predavanju z naslovom Transparentnost v okviru informacijske varnosti je predstavil tehnični in človeški vidik informacijske varnosti v organizacijah. Če informacije po eni strani predstavljajo glavno vrednost za organizacijo, po drugi strani predstavljajo tudi tveganje za zlorabo, kar lahko močno vpliva na poslovanje podjetja, pravi. Ljudje smo po naravi neprevidni, zaupljivi ali pa celo leni, kar pomeni, da tudi pri varovanju in shranjevanju podatkov pogosto iščemo bližnjice, pa najsi gre pri tem za šibka gesla, za odpiranje sumljive e-pošte, za deljenje podatkov na družbenih omrežjih ali pa za preprosto puščanje dokumentov na vidnih mestih. Prevaranti na nas prežijo na vedno nove načine, v računalnike lahko vdirajo na daljavo, si pri tem pomagajo z USB ključki ali drugo opremo, ustvarjajo lažne spletne strani, vdirajo v Wi-Fi omrežja in podobno.
Vodstva organizacij morajo tako po Božičevem mnenju razviti močno varnostno politiko, formalizirati mehanizme varovanja informacij, razdeliti vloge pristojnim osebam, informirati, ozaveščati in izobraževati, v nujnih primerih pa tudi primerno sankcionirati svoje osebje. Pri tem je pomembno, da zaposleni vedo, zakaj obstaja in kaj točno ščiti neko pravilo. Na ta način ga lažje ponotranjijo in upoštevajo. Dobro je zaposlene tudi opozoriti, da lahko njihovo neprevidno vedenje na delovnem mestu ogroža njih, sodelavce, poslovne partnerje, celotno organizacijo, pa nenazadnje tudi širšo družbo. Ob tem pa se moramo še zavedati, da se nam lahko vdor zgodi tudi v domačem okolju in da mora torej nek osnoven nivo zaščite obstajati tudi izven delovnega mesta.
Po Božičevem predavanju nas je zanimalo nekoliko več o pravilnem postopanju pri nekaterih njegovih primerih ugotovitve prevar in o željah podjetij po izboljšavah, v debati pa smo se navezali tudi na nedavno sprejet Zakon o zaščiti prijaviteljev nepravilnosti, ki je po Božičevem mnenju korak v pravo smer tudi za reševanje prevar v podjetjih.
Po odmoru se je pričel za javnost odprti del Foruma, namenjen naslavljanju izzivov Zakona o zaščiti prijaviteljev, ki je stopil v veljavo dan pred Forum (t.j. 22.2.2023). Po opravičilu ministrice za pravosodje, se je popoldanski program pričel s predavanjem predsednice TI Slovenia, ga. Neže Grasselli, ki je predavala o pomenu in dodani vrednosti prijaviteljev za podjetja. Sledilo je predavanje strokovne sodelavke TI Slovenia, Nine Trček, ki je predavala na temo vzpostavitve mehanizma notranjih prijav v podjetjih, ki ga bodo morala podjetja vzpostaviti najkasneje do konca 2023. Maruša Babnik, generalna sekretarka TI Slovenia, je na kratko predstavila še Linijo spregovori!. Več informacij o svetovanju TI Slovenia glede vzpostavitve notranjih mehanizmov oziroma vpeljavi obveznosti, ki po novem zakonu veljajo za podjetja, in o Liniji spregovori! je sicer na voljo tudi na spletni strani TI Slovenia.
Zadnje dejanje prvega dne programa pa je predstavljala okrogla miza o Izzivih podjetij pri izvajanju nove ureditve zaščite prijaviteljev. Jelica Miklavčič, direktorica Službe za skladnost poslovanja pri Zavarovalnici Sava, Miran Deželak, vodja preiskav in varovanja, Skladnost poslovanja in krepitev integritete pri banki NLB d.d. in Giorgio Fraschini, vodja vpeljave notranjih prijavnih mehanizmov pri Transparency International Italia so nam v dinamičnem pogovoru predstavili ključne novosti tehnologije zaščite prijaviteljev pri podjetjih. Ga. Miklavčič je predstavila sistem Spregovori, ki so ga v Savi uvedli leta 2019, čeprav takrat k temu še niso bili obvezani. Podobno so v NLB že leta 2015 razvili aplikacijo Whistler, ker so imeli zelo veliko anonimnih prijav, kot ključna pa se je izkazala možnost dvostranske komunikacije, da se lahko od prijavitelja pridobi dodatne podatke. Ljudje se sicer najraje poslužujejo pol-anonimnega načina prijave. G. Deželak je poudaril, da je dobro pooblastila za ukvarjanje s prijavami spustiti čim nižje po upravi, da se informacije širijo, na najvišje organe pa gredo pri njih le najhujše prijave, ki terjajo kazenske sankcije.
Glede na to, da so imeli rešitve implementirane že prej, se sogovornikom zdi, da bo novi Zakon o zaščiti žvižgačev za njih pomenil predvsem še dodatno poročanje. . Morali bodo sicer tudi prilagoditi terminologijo, potrebna pa se jim zdi še bolj intenzivna kampanja, da se novosti približa ljudem. Mnenja so tudi, da bo za učinkovito zaščito prijaviteljev v podjetjih, ki notranjih mehanizmov za zaščito prijaviteljev sploh še nimajo, rok vzpostavljen z zakonom predstavljal problem. Namreč, težavo lahko predstavlja predvsem hitenje, saj bodo zdaj podjetja prisiljena v kratkem času razviti nekatere rešitve, ki bodo lahko zato slabše. Kot pomembno so izpostavili še izbiro prave osebe za zaupnika prijaviteljev, za katero so izpostavili tako strokovnost osebe, kot tudi njen status v podjetju, torej, da ji ljudje zaupajo.
Poleg tega so se sogovorniki načeloma strinjali, da bi morali začeti korupcijo odpravljati »na vrhu«, torej tudi v politiki in pri ozaveščanju družbe nasploh. Mednarodna podjetja so se bila namreč prisiljena s tem že precej ukvarjati, »demotivacijske« zgodbe iz politike pa ljudje še vedno hitro zagrabijo in imajo zato manj volje za spremembe. Kot primer državne uprave, ki bi se moral hitro lotiti urejanja zaščite prijaviteljev, so bile izpostavljene predvsem institucije z velikim številom zaposlenim in visokim tveganje za nastanek nepravilnosti.
Giorgio Fraschini je predstavil predvsem implementacijo anonimnih dvosmernih mehanizmov prijave, ki se mu zdijo zaradi omogočanja interakcije pravzaprav nujni. S tradicionalnimi sredstvi preprosto ni bilo mogoče obravnavati raznih anonimnih prijav. Poudaril je še, da z žvižgaštvom nihče zares nima izkušenj in se torej pri tem nihče zares ne znajde. Dan se je torej zaključil predvsem s pozivom organizacijam, da se implementacije Zakona o zaščiti prijaviteljev lotijo z resnim premislekom in načrtom.
Drugi dan Foruma je bil namenjen predvsem aktualnim temam s področja transparentnosti.
Za začetek se je javno predstavilo magistrsko delo g. Marka Bijuklić, mag. upr. ved, Analiza povezanosti kazalnikov digitalizacije in korupcije, ki ga je lani nagradila komisija TI Slovenia v sklopu natečaja za najboljša diplomska in magistrska dela s področja tem delovanja TI Slovenia (poziv za letošnji natečaj je že odprt). Magistrsko delo je bilo v predstavitvi na Forumu posodobljeno z novejšimi podatki, ki so nadalje potrjevali ugotovitve magistrske naloge, da je višja stopnja digitalizacije in razvitosti e-uprave povezana z nižjo stopnjo korupcije in obratno ter da lahko prednosti digitalizacije pozitivno vplivajo na koruptivna ravnanja deležnikov v prihodnosti.
Program se je nadaljeval z dvemi vprašanji transparentnosti podjetij in organizacij, ki v zadnjem času stopata v ospredje.
Prvo vprašanje je poročanje podjetij o svojih lobističnih dejavnostih. Ga. Pauline Bertrand, analitičarka in avtorica poročila Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) o lobiranju iz OECD-ja, nam je predstavila ugotovitve o stanju lobiranja v OECD državah, vključno s Slovenijo. Na koncu predavanja pa je povabila vse deležnike k vključitvi v posvetovanje ob pripravi novih smernic na področju lobiranja podjetij.
Drugo vprašanje je naslovila ga. Olivia Lally, višja sodelavka za politike in zagovorništvo na področju davčne transparentnosti iz Evropske mreže za dolg in razvoj – Eurodad in sicer javno poročanje podjetij o plačanih davkih. V letu 2019 je mednarodni standard za trajnostno poročanje Global Reporting Initiative (GRI) vključil med svoja vsebinska področja tudi davke. Ga. Lally je predstavila ozadje in potrebe po tovrstnem poročanju, za katerega se civilna družba zavzema že desetletja, v zadnjih letih in po zadnjih škandalih pa so se pozivom pridružili tudi investitorjem.
Dan in Forum sta se zaključila s pogovorom treh strokovnjakov, ki so naslovili današnje stanje korporativne integritete skoraj desetletje po slavnostnem podpisu Smernic korporativne integritete. Dr. Robert Šumi, predsednik Komisije za preprečevanje korupcije, mag. Igor Klančnik, član upravnega odbora TI Slovenia in podsekretar na Uradu za šport v Mestni občini Maribor ter Boštjan Trstenjak, samostojni svetovalec, PRO-INTEGRA, so med drugim izpostavili pomembnost zavedanja in podpore najvišjega vodstva pri implementacije in vzdrževanju tovrstnih zavez in obvez, pa naj gre za zaveze v sklopu Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije ali obveze po Zakonu o zaščiti prijaviteljev.
Programski odbor 7. Foruma poslovne integritete in transparentnosti so sestavljali Neža Grasselli, Drago Kos, Igor Klančnik, Milan Dragič, Nina Trček in Maruša Babnik.
Hvala vsem, ki ste bili z nami!