Transparency International (TI) Slovenia pozdravlja predlog Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK), ki dopolnjuje protikorupcijsko zakonodajo na najbolj nujnih mestih in omogoča bolj učinkovito delovanje Komisije za preprečevanje korupcije (KPK).
Čeprav se je postopek priprave predloga zakona vlekel že lep čas, saj so bili prvi predlogi na mizi že v lanskem letu, je spodbudno, da se je pri pripravi upoštevalo nekatera priporočila TI Slovenia. Novela predstavlja konkretne popravke tistih področij, ki so predstavljala največje anomalije uveljavljene ureditve in so med drugim ovirale kakovostnejše delo KPK. Predvsem je pomembno, da so se uskladila procesna pravila in uveljavila strožja pravila glede poročanja in nadzora nad premoženjskim stanjem zavezancev, podrobneje uredilo transparentnost delovanja KPK, dopolnjeno področje nasprotja interesov, kazenskih evidenc in podobno.
TI Slovenia pozdravlja predlagane spremembe, ki so vsekakor lahko še izboljšane v času javne razprave. TI Slovenia je v 2015 že podalo obsežne komentarje na takratni predlog in tudi tokrat bomo sodelovali v javni razpravi in si prizadevali za vse spremembe, ki bodo vodile v krepitev preprečevanja korupcije in vzpostavljanja integritete, transparentnosti in odgovornosti v skladu z mednarodnimi standardi. Navsezadnje pa ne moremo dovolj glasno opozoriti po nujnosti politične volje za sprejem predlagane novele, saj je politika tista, ki ureja in sprejema družbena normativna pravila. Slovenija si ne sme privoščiti mehčanja protikorupcijske zakonodaje in mora nadaljevati z ukrepi, ki sledijo preprečevanju vseh vrst korupcijskih in drugih nezakonitih dejanj.
Napram pozitivnim spremembam pa se predlagatelji niso odločili odpreti ZInPK na vseh področjih in tako kakovostno ter celostno zaokrožiti zakonodajni okvir. Z bolj celovitim pristopom do omejitev zaposlovanja pred ali po prenehanju javne službe ali funkcije, bi se lahko učinkovito izognili pojavu vrtljivih vrat, ki smo jim letos priča na ravni EU. Ukrepati bi bilo potrebno preden se tudi Sloveniji zgodi primer Barrosso. Nekdanji predsednik Evropske komisije je bil nedavno oproščen obtožb o kršenju etičnih pravil pri zaposlitvi po prenehanju funkcije, za ostrejša pravila pa se je zavzelo več kot 150 tisoč podpisnikov.
Prav tako na celostno prenovo čaka področje lobiranja, čeprav je TI Slovenia v poročilu Lobiranje v Sloveniji iz 2014 opozarjal na bistvene pomanjkljivosti ureditve. V lanskem letu so nekatere države zajete v raziskavi naredile korak naprej in dopolnile zakonodajo. Slovenija je očitno zaspala na lovoriki prvega mesta iz takratne raziskave, čeprav je bilo jasno, da je ocena kljub temu slaba. Ureditev sivih lis zakonodaje na področju lobiranja je nujno za zagotavljanje sledi vplivom na javne politike, ki vplivajo na življenja državljanov. To pa je mogoče le s celotno prenovo, zato odločevalce pozivamo k sprejetju nove, celostne ureditve tako lobiranja kot tudi zaščite prijaviteljev, ki prav tako ni predmet tokratnih sprememb.
Vožarski pot 12, Ljubljana, Slovenija