Aktualno

Polovica prebivalcev Slovenije dvomi v smiselnost prijav korupcije

Evropska komisija (EK) je julija 2022 objavila rezultate posebne raziskave Eurobarometer s področja korupcije (Special Eurobarometer 523), anketiranje je potekalo v marcu in aprilu 2022. Prejšnji posebni Eurobarometer s področja korupcije je EK izvedel decembra 2019 in objavil junija 2020 (Special Eurobarometer 502).

Rezultati nove raziskave za Slovenijo večinoma niso spodbudni, saj pogosto presegajo povprečje Evropske unije (EU) v negativnem smislu. Kar 87% vprašanih iz Slovenije je ocenilo, da je korupcija močno razširjena (povprečje EU 68%). Močno nad povprečjem EU je tudi ocena vprašanih, da se je raven korupcije v zadnjih treh letih povečala (Slovenija 65 %, EU 41 %), razlog za skrb je lahko predvsem povečanje takšne ocene za 7 odstotnih točk glede na prejšnjo raziskavo.

Opazen (negativen) skok od prejšnje raziskave, kar 8 odstotnih točk, je tudi pri deležu ljudi, ki so prepričani, da so sprejemanje in dajanje podkupnin ter zlorabe moči za zasebno korist močno razširjene pri politikih tako na nacionalni kot lokalni ravni (Slovenija 67 %, EU 55 %).

Močno odstopanje Slovenije od povprečja EU je moč opaziti tudi pri deležu vprašanih, ki menijo, da so vezi s politiko edini način, kako uspeti v poslu (Slovenija 70 %, EU 53 %).

Razlog za skrb so lahko tudi naraščajoči deleži pri razlogih, zaradi katerih se ljudje ne odločajo za prijave korupcije. Največji skok glede na prejšnjo raziskavo, kar 5 odstotnih točk, je pri razlogu, da so prijave korupcije nesmiselne, ker odgovorni ne bodo kaznovani (Slovenija 46 %, EU 30 %). Glede na prejšnjo raziskavo je opazen tudi dvig deleža ljudi, ki menijo, da prijavitelji korupcije niso zaščiteni, za 3 odstotne točke (Slovenija 36 %, EU 28 %). Pozitivno je, da je delež ljudi, ki ne ve, kam bi korupcijo prijavili, padel za odstotno točko in je pod povprečjem EU (Slovenija 15 %, EU 23 %).

Opazno so se pri določenih institucijah povečali deleži ljudi, ki bi tem institucijam zaupali obravnave prijav korupcije. Najbolj opazno povečanje je pri Varuhu človekovih pravic, za 12 odstotnih točk (Slovenija 31 %, EU 16 %), policiji za 5 odstotnih točk (Slovenija 47 %, EU 63 %) ter pri sodiščih, 7 odstotnih točk, vendar je pri sodiščih ta delež majhen in močno pod povprečjem EU (Slovenija 14 %, EU 27 %).

V Transparency International Slovenia ocenjujemo, da rezultati v veliki meri odslikavajo dolgoletno in sistemsko zanemarjanje področja boja proti korupciji. Nekaj ukrepov, ki jih Slovenija nujno potrebuje za izboljšanje tako ocen kot dejanskega stanja na področjih preprečevanja korupcije, krepitve integritete in večanja transparentnosti smo našteli tu.