Transparency International Slovenia (TI Slovenia) je v sodelovanju z nevladno organizacijo Brez izgovora Slovenija pripravil poročilo Politična integriteta v Sloveniji, ki razkriva sistemske pomanjkljivosti na področju zagotavljanja transparentnosti sprejemanja odločitev javnega pomena.
Ena ključnih ugotovitev analize je, da je zaradi pomanjkljivih javnih evidenc in podatkov s področij, ki vplivajo na politično integriteto, pomanjkljivih določil za preprečevanje vrtljivih vrat, neupravičene uporabe skrajšanih zakonodajnih postopkov in drugih podobnih okoliščin javnost manj seznanjena s podrobnostmi glede sprejemanja političnih odločitev v javnem interesu, obenem pa se zaradi tega povečuje tveganje za privilegiran dostop do odločevalcev s strani močnih interesnih skupin.
Omenjene pomanjkljivosti se med drugim kažejo v študiji primera zakonodajnega postopka glede Zakona o omejevanju uporabe tobačnih in povezanih izdelkov iz leta 2019. »Študija primera je potrdila obstoj nekaterih tveganj, na katera smo v civilni družbi opozarjali že v času sprejemanja novele. Zakonodajna sled sprejemanja novele je bila pomanjkljiva. Hkrati se je izkazalo, da je tobačna industrija financirala vsaj eno nevladno organizacijo, ki se je vključevala v zakonodajni postopek. Pri tem je bila zaznana možnost, da poslanci Državnega zbora niso bili v celoti seznanjeni z okoliščinami, ki bi lahko vplivale na sprejemanje odločitev v javnem interesu,« je povedala dr. Alma Sedlar, predsednica TI Slovenia.
»Tako kot ob sprejemanju Zakona o omejevanju uporabe tobačnih in povezanih izdelkov (ZOUTPI) leta 2017, kot ob poskusu spreminjanja istega zakona leta 2019, smo predstavniki civilne družbe opozarjali na korupcijska tveganja, predvsem s strani tobačne industrije. Posamični predstavniki slednje so se v času sprejemanja obeh aktov intenzivno srečevali s pripravljalci politik in poslanci Državnega zbora RS, navkljub temu, da je po Okvirni konvenciji o tobačni kontroli (FCTC) to prepovedano. Izkazalo se je, da je bila ena od nevladnih organizacij, ki je nasprotovala sprejemu ZOUTPI, dejansko tudi plačana s strani tobačnih podjetij,« je povedala Nina Rogelj Peloza, podpredsednica Mladinske zveze Brez izgovora Slovenija.
V poročilu je ocenjena kakovost obstoječih javnih evidenc in podatkov s področij lobiranja, nasprotij interesov, prejetih daril, omejitev poslovanja in dodatnega dela javnih funkcionarjev, predvsem z vidika možnosti uporabe teh podatkov za javni nadzor ter analizo poročanih lobističnih stikov, v 20 institucijah vlade in parlamenta v času mandata 13. Vlade Republike Slovenije (od 13. 9. 2018 do 13. 3. 2020).
»Analiza lobističnih stikov v času 13. Vlade RS kaže, da je poklicno lobiranje še vedno nerazvito, saj največ stikov beležijo zbornice in druga interesna združenja in ne poklicni lobisti. Število poročanih lobističnih stikov se znatno razlikuje med posameznimi ministrstvi, kar vzbuja dvom o konsistentnosti prijavljanja stikov. Malo stikov v primerjavi z drugimi analiziranimi organi je v analiziranem obdobju prijavil tudi Državni svet,« poudarja dr. Alma Sedlar.
TI Slovenia je seznam poročanih lobističnih stikov grafično prikazal na spletnih orodjih Varuh integritete. S tem želimo javnosti približati podatke o lobističnih stikih na čim bolj pregleden in enostaven način, saj je prav transparentnost lobiranja pomemben vzvod za dvig zaupanja ljudi v državne institucije.
»Spletno orodje Varuh integritete omogoča uporabnikom interaktivno izbiro in filtriranje, interaktivna orodja pa podatke samodejn upodobijo v obliki diagramov. Uporabniki lahko na ta način hitro opazijo izstopajoče podatke, ti pa so lahko osnova za nadaljnje raziskovanje, preverjanje in analize,« je povedala dr. Alma Sedlar in sklenila: »Ljudje imajo pri zadevah v javnem interesu pravico vedeti, kdo vpliva na odločevalce.«