Transparency International (TI) Slovenia izraža ogorčenje ob leto in pol trajajočemu postopku odločanja, ali je javnost upravičena do zahtevanih informacij, s katerimi razpolaga Zavod RS za blagovne rezerve (v nadaljevanju: Zavod). TI Slovenia je 22. 2. 2016 na podlagi Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ) zaprosil za pogodbe med Zavodom in podjetjem Minis d.o.o. ter druge dokumente povezane s poslom postavitve ograje na južni slovenski meji zaradi dvomov in nezaupanja v posel, ki so se takrat pojavljali v javnosti. Tako dolgotrajni postopki v praksi onemogočajo dostop do informacij in preprečujejo civilni družbi, da učinkovito vrši nadzor nad porabo javnega denarja. Trenutno o zadevi odloča Upravno sodišče, ki je začelo na podlagi tožbe Zavoda presojati novembra.
S tako dolgotrajnimi postopki se srečujejo tudi drugi prosilci. TI Slovenia tako poziva k spoštovanju mednarodnih dokumentov na področju dostopa do informacij javnega značaja, ki pravijo, da mora biti dostop do informacij hiter. Zapoznel dostop je namreč enak zavrnitvi. Za dobro prakso se lahko ozremo le prek postavljene ograje, saj ima Hrvaška v svojem zakonu jasno postavljen rok, v katerem mora sodišče odločiti o sporu glede dostopa do informacij. To je 90 dni. Slovenija na mednarodnih lestvicah z ZDIJZ kotira visoko, a je izvajanje določb in namena zakona ob takšnih mejnih primerih pomanjkljivo, kar slabo vpliva na zaupanje v javne institucije, ki je glede na raziskave javnega mnenja že tako nizko.
Podrobnejšo časovnico pridobivanja informacij v konkretnem primeru (podprto z dokumenti) si oglejte TU.
Dostop do informacij javnega značaja je temeljna človekova pravica, ki temelji na 39. členu Ustave RS, spoštovana je v Zakonu o dostopu do informacij javnega značaja in jo priznava Splošna deklaracija o človekovih pravicah ZN v 19. členu ter 11. člen Listine EU o temeljnih pravicah. Združeni narodi v skupni izjavi z Organizacijo za varnost in sodelovanje v Evropi in Organizacijo ameriških držav jasno navajajo, da mora biti dostop do informacij hiter (»rapid«), takšno tolmačenje je prevzelo tudi Evropsko sodišče za človekove pravice v več primerih. Prav tako konvencija Sveta Evrope o dostopu do uradnih dokumentov v petem (tudi osmem) členu navaja, da morajo biti zaprosila obravnavana hitro (»promptly« in »expeditious«). Slovenija je sicer konvencijo podpisala leta 2009, ni pa je še ratificirala.