Prejšnji mesec se je Vlada RS seznanila s Končnim poročilom Urada ZN za droge in kriminal iz 2. kroga ocenjevanja Republike Slovenije glede implementacije Konvencije ZN proti korupciji (UNCAC). Konvencijo Združenih narodov za boj proti korupciji je Generalna skupščina OZN sprejela leta 2003. Gre za prvi in edini pravno zavezujoč instrument za boj proti korupciji, ki se mu je odtlej pridružilo že 189 držav članic.
Na Transparency International Slovenia pozdravljamo odločitev, da se poročilo javno objavi, ob zavedanju, da se poročilo nanaša na stanje iz leta 2018, ko sta slovensko upoštevanje Konvencije preverjali Gruzija in Mongolija.
V odgovor na pomanjkljivosti, ki sta jih državi nadzornici ugotovili na področju preprečevanja korupcije, je Slovenija od leta 2018 že izpeljala vrsto ukrepov, na kar so opozorili organi s prostovoljnim poročanjem v letu 2021, ki je del končnega poročila.
Med drugim je v dopolnitvah izpostavljeno, da je parlament leta 2020 sprejel Amandma k Zakonu o preprečevanju korupcije in integriteti, s katerim so se izboljšala obstoječa preiskovalna orodja in postopke, npr. proces pri KPK, proceduralne pravice preiskovancev, razmejitve nadzornih procedur KPK in proces poročanja lobiranja, premoženja in obdarovanja. Spletno orodje ERAR, ki omogoča preprosto brskanje po podatkih o finančnih transakcijah celotnega javnega sektorja, je ob tem dobilo močnejšo pravno podlago za svoje delovanje.
Poleg tega je Vlada delovala v smeri posodobitve Resolucije in Akcijskega načrta za preprečevanje korupcije v skladu s sodobnimi preventivnimi anti-korupcijskimi praksami, v smeri omogočanja avtomatičnega deljenja osnutkov zakonov s Komisijo in v smeri zagotavljanja zadostnih sredstev, da lahko Komisija opravlja svoje naloge in usposablja svoje kadre. Poleg tega mora zdaj država bolj učinkovito prepoznavati funkcije, ki so za korupcijo izrazito ranljivi, in formulirati jasna pravila za zasedanje teh položajev. Nadgrajen je bil sistem prijave premoženja javnih funkcionarjev in sistem preprečevanja zlorabe procedur, ki regulirajo zasebne entitete (glede subvencij in licenc javnih organov za komercialne dejavnosti), še naprej pa se izvajajo in regulirajo omejitve, ki funkcionarje zadevajo po prenehanju njihovega mandata.
Dodatne ukrepe je država izvajala še na področju vrnitve premoženja, med drugim pri spremljanju učinkovitosti sistema za prijavo premoženja, vključno s sankcijami za nepravilno in nepravočasno prijavo.
Kljub naštetim posodobitvam, nadgradnjam in izboljšavam, pa na Transparency International Slovenia še vedno opozarjamo, da implementacija ukrepov ne izpolnjuje vedno ali v zadostni meri namena zakonodaje. Nekateri omenjeni naknadni ukrepi so pred novo nadgradnjo. Zato upamo, da bodo odločevalci še naprej in odločneje delovali v smeri upoštevanja konvencije in da pri tem ne bodo pozabili na pomen sodelovanja s civilno družbo, za kar so se med drugim zavezali koaliciji UNCAC. Boj proti korupciji bo zares uspešen le v primeru, da ne bo deloval zgolj od zgoraj navzdol, ampak bo potekal na nivoju celotne družbe in vsakega posameznika posebej.