Slovenija je na Indeksu zaznave korupcije Transparency International – Corruption Perception Index (CPI 2015) dosegla 35. mesto z oceno 60 (v razponu od 0 do 100).
Med 168 državami je Slovenija na Indeksu zaznave korupcije, največje mednarodne mreže za boj proti korupciji Transparency International, dosegla oceno 60 (pri čemer rezultat »0« pomeni visoko koruptivnost države, rezultat »100« pa »zelo čisto« državo). Slovenija je sicer dosegla izboljšanje za dve točki v primerjavi z letom prej, a je ta v okviru standardne napake, zato ne moremo govoriti o bistvenem napredku. Slovenija torej že od leta 2012 ne beleži vidnejšega premika na lestvici zaznave korupcije. 
»Še vedno obstaja mnogo področij, ki sistemsko dopuščajo zlorabe in manjšajo zaupanje v ustanove, kar vsakokrat dokazujejo odmevne afere, naj si bodo povezane z upravljanjem državnega premoženja ali porabo javnih sredstev, nazadnje v visokem šolstvu,« je poudaril generalni sekretar TI Slovenia Vid Doria. Še vedno obstajajo večje pomanjkljivosti pri sistemu javnega naročanja, na področju lokalne samouprave ter transparentnosti sprejemanja ključnih odločitev v državi. To pa se odraža pri zaznavi korupcije v Sloveniji.
Vlada in odločevalci na lokalni ravni morajo vzpostaviti trajne, sistemske rešitve, ki bi dolgoročno pozitivno vplivale na zmanjšan obseg korupcije. »Še letos naj bi spremembe doživel krovni zakon, Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije, v TI Slovenia smo posredovali svoje komentarje in sodelovali v razpravi. Želimo si, da bi zakonodajalec v čim večjem obsegu sledil našim priporočilom, ki so utemeljeni na mednarodni praksi in standardih, ter tako izboljšal sistemski okvir boja proti korupciji,« je še povedal Doria, ki izpostavlja tudi druge potrebne ukrepe za zagotavljanje večje stopnje transparentnosti, integritete in odgovornosti – proaktivna in takojšnja transparentnost podatkov, zakonodajna sled, podprta z IT-orodji in podobno. Hkrati je treba poskrbeti za učinkovito udejanjanje zakonodaje v praksi, saj se na področju odkrivanja in pregona korupcije še vedno srečujemo z večjimi pomanjkljivostmi. K temu povečano prispeva tudi padec ugleda Komisije za preprečevanje korupcije, pri čemer vodstvo že več kot leto pretresajo notranji spori in številni očitki, transparentnost delovanj KPK pa je vedno manjša. Ker se stanje dlje časa ni izboljšalo, je to težavo zaznala tudi tuja strokovna javnost (OECD, EU Komisija), kar je jasen znak odgovornim, da aktivneje pristopijo k ukrepanju.
V TI Slovenia pozdravljamo pozitivne premike na nekaterih področjih, ki bi morali kot zgled voditi nadaljnji razvoj na najbolj tveganih področjih. Septembrska kadrovska okrepitev tožilstva s tridesetimi novimi tožilci je, denimo, korak v pozitivno smer. Krepitev zakonodajnega okvira na podlagi priporočil strokovne in civilne sfere, finančno-kadrovske okrepitve ključnih institucij ter preventivne dejavnosti bi morale biti vodilo pri iskanju rešitev za izboljšanje sistema integritete. Prav tako je treba urediti sistemske možnosti financiranja nevladnih organizacij, ki delujemo na področju vladavine prava, preprečevanja korupcije in demokracije, saj to področje še vedno ostaja neurejeno in podhranjeno.
Indeks zaznave korupcije (Corruption perception index, CPI) temelji na zaznavanju stopnje koruptivnosti javnega sektorja od poslovnega sveta ter strokovnjakov in analitikov. Iz indeksa je jasno razvidno, da so države, ki so transparentnost povečale in vzpostavile standarde integritete, bolj uspešne pri obvladovanju, preprečevanju in sankcioniranju korupcije.
Zgodovina indeksa
Indeks zaznave korupcije je bil vzpostavljen leta 1995 kot sestavljeni kazalnik za merjenje zaznave korupcije v javnem sektorju v različnih državah po svetu. V zadnjih 18 letih so bili tako viri kot tudi metodologija prilagojeni in izčiščeni. Najnovejši pregled in posodobitev je bila v letu 2012, ko je metodologija doživela nekatere pomembne spremembe. Metoda, ki so jo uporabljali do leta 2012 za agregacijo različnih virov podatkov, je bila poenostavljena in zdaj vključuje podatke od vsakega vira za obdobje enega leta. Ključno pri tej spremembi je, da omogoča primerjavo ocen skozi čas, česar metodologija do 2012 ni omogočala. S tem namenom so rezultati Indeksa zaznave korupcije predstavljeni na lestvici od 0 (zelo koruptivno) do 100 (zelo čisto).
Kaj meri indeks?
Indeks (CPI) ocenjuje in razvršča države glede na zaznavo koruptivnosti javnega sektorja. Indeks je narejen na podlagi raziskave in ocene koruptivnosti javnega sektorja različnih uglednih ustanov. CPI je najširše uporabljen indikator korupcije na svetu.
Letošnji indeks (CPI 2015) se naslanja na neodvisne vire, kot so neodvisne ustanove na področju upravljanja in analize poslovnega okolja. Uporabljeni podatki so bili zbrani v zadnjih 24 mesecih.
Transparency International je podrobno pregledal metodologijo vsakega vira podatkov, da bi zagotovili standarde kakovosti Transparency International. Za podrobnosti o metodologiji si lahko ogledate dokument z opisom virov.
Na vrhu in dnu še vedno ni večjih sprememb
Najviše na indeksu zaznave korupcije za leto 2015 med 168 državami sta Danska in Finska z oceno 91 in 90 ter Švedska z oceno 89. Najslabše so se uvrstile šibke, nestabilne države, kjer je bila nedavno vojna ali kjer še vedno potekajo konflikti. Zadnje mesto si še vedno delita Somalija in Severna Koreja z oceno 8. Največji napredek so dosegli Slonokoščena obala, Sveti Vincent in Grenadini ter Egipt, ki so napredovali za 5 točk, Afganistan, ki ostaja na repu lestvice, Jordanija in Mali pa za 4 točke. Največji padec je doletel Brazilijo, ki je nazadovala za 7 točk.
Nekaj ključnih dokumentov in infografik si lahko prenesete TU.