Transparency International (TI) Slovenia opozarja na nadvse nenavadno javno objavo seznama imen novoizvoljenih poslancev Državnega zbora RS (DZ RS), ki so oziroma naj bi bili obremenjeni s postopki in/ali ugotovitvami Komisije za preprečevanje korupcije (KPK).
Komisija za preprečevanje korupcije je namreč 7. junija 2018 za namen objave v oddaji Tarča na RTV Slovenija posredovala zgolj imena in priimke novoizvoljenih poslancev, ki naj bi bili obremenjeni s kršitvijo Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK), vendar je to storila brez obrazložitve, za kakšne kršitve naj bi šlo. Takšna objava imen obravnavanih oseb brez ustreznih pojasnil, zakaj so se posamezni poslanci znašli na seznamu domnevnih kršiteljev ZIntPK, je v nasprotju z ustaljeno prakso delovanja KPK, motiv za takšen »polovični« način objave pa je nejasen.
Prav tako se je v isti oddaji veliko razpravljalo o prijavi lobističnih stikov s strani funkcionarjev in javnih uslužbencev. TI Slovenia zaznava nejasnosti glede poročanja lobističnih stikov, predvsem tistih stikov, ki so izvedeni preko elektronske pošte. Iz razprave je bilo zaznati, da KPK od poslancev zahteva poročanje vsakega elektronskega sporočila z namenom vplivanja na odločevalski proces, ki ga poslanci prejmejo v svoj elektronski predal, četudi ga ti niso niti odprli. TI Slovenia se zavzema za maksimalno transparentnost in etičnost v postopkih lobiranja, vendar opozarja, da je takšno ukrepanje in razlaga definicije lobiranja s strani KPK v nasprotju s samim duhom zakona. 4. člen ZIntPK med drugim navaja, da »se za dejanje lobiranja šteje vsak nejavni stik lobista z lobiranci, ki ima namen vplivati na vsebino ali postopek sprejemanja prej navedenih odločitev«. Postavlja se vprašanje ali posamezno elektronsko sporočilo, ki ga funkcionar ne odpre in posledično niti ne prebere, ustreza definiciji »stika«.
TI Slovenia se zaveda težav, s katerimi se sooča KPK pri nadzoru nad lobiranjem, vendar meni, da so opisani ukrepi vprašljivi, z vidika krepitve integritete, transparentnosti in javne etike pa tudi neproduktivni. Namen določb lobiranja in poročanja lobističnih stikov namreč ni v večji stopnji »protikorupcijske birokracije«, temveč bi to moral biti mehanizem, ki naj bi krepil zavedanje o višji stopnji integritete in transparentnosti v odločevalskih postopkih, kar vodi k boljšim odločitvam javnega pomena.
TI Slovenia želi ob tem spomniti, da sta Vlada RS in DZ RS v pravkar minulem mandatu v celoti padla na preizkusu celostne ureditve protikorupcijske zakonodaje, vključno s področjem lobiranja in delovanja KPK. Spomnimo naj, da je bila proti sprejemu predloga novele ZIntPK tudi KPK. TI Slovenia zato ponovno opozarja, naj nova vlada čim prej pripravi celostno spremembo ZIntPK, ki bo sledila mednarodnim standardom in bo omogočila učinkovitejše delo Komisije.