Evropska komisija je prejšnji teden objavila pregled svojega dela in dosežkov v preteklem letu. V poročilu je največ pozornosti namenjene humanitarni, gospodarski in vojaški podpori Ukrajini ter reševanju energetske krize, tudi v povezavi s t.i. evropskim zelenim dogovorom. Drugi del je posvečen digitalizaciji, socialni politiki in razvoju gospodarstva. Z vidika boja proti korupciji pa je relevanten predvsem tretji del, imenovan Krepitev družbene odgovornosti Evrope. V tem sta med drugim omenjena dva »ciljno usmerjena protikorupcijska predloga za boj proti korupciji v EU«, ki usklajujeta »pravila EU o opredelitvah kaznivih dejanj korupcije in kaznih zanje, da bi zagotovili visoke standarde boja proti vsem vrstam kaznivih dejanj korupcije in izboljšali izvrševanje«. V poročilu Komisija tudi navaja, da je skupaj z visokim predstavnikom predlagala poseben režim sankcij za boj proti hudim kaznivim dejanjem korupcije po vsem svetu. Poleg tega je junija 2023 predlagala ustanovitev prvega medinstitucionalnega organa za etiko, ki bo zadolžen, »da oblikuje skupne standarde za člane in članice institucij in organov EU«, s čimer bodo vzpostavljeni skupni standardi za etično ravnanje članov in članic ter uradni mehanizem za usklajevanje in izmenjavo mnenj o etičnih zahtevah med institucijami.
Kljub tem dosežkom se je težko znebiti občutka, da bi lahko Evropska komisija na področju boja proti korupciji storila še veliko več, saj je denimo Evropski parlament z afero Qatargate prav letos pretresla doslej največja korupcijska afera, ki je potrdila, da korupcija prepreda tudi same institucije Evropske unije. Kot smo poročali že prejšnji teden, so evropski poslanci pri glasovanju o spremembah poslovnika in pravil vedenja za poslance celo znižali nekatere prej veljavne standarde preglednosti in poročanja. Rezultati Indeksa zaznave korupcije poleg tega kažejo, da na območju zahodne in severne Evrope, kjer je stopnja zaznave korupcije sicer še vedno najnižja, že več kot desetletje ne prihaja več do napredka, drugje po Evropi pa napredek otežuje počasna in težavna implementacija protikorupcijskih ukrepov v vsakdanjo prakso. Poleg tega bo treba v bližnji prihodnosti dodatno pozornost nameniti transparentnosti in nadzoru investicij v obrambni sektor, v katerega se trenutno stekajo praktično največje vsote denarja. Še eno področje, ki se je v zadnjem obdobju v nekaterih državah kazalo kot izrazito problematično, pa mu poročilo in nagovor predsednice Evropske komisije letos še zdaleč nista namenila primerne pozornosti, pa je spoštovanje vladavine prava. Upamo, da Komisija vsaj v praksi ne bo zanemarila delovanja v tej smeri.