Ob izidu težko pričakovanega poročila KPK v zvezi z delovanjem Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) Transparency International Slovenia (TI Slovenia) ugotavlja, da še vedno niso izpolnjeni kriteriji transparentnega delovanja in dobrega gospodarjenja s skupnim – javnim premoženjem. TI Slovenia je v preteklosti že večkrat opozorila na velika korupcijska tveganja pri poslovanju DUTB, takšno poslovanje pa ne vzbuja zaupanja v javnosti v imenu katere je bila DUTB ustanovljena.
TI Slovenia namreč meni, da bi morala DUTB tudi zaradi dvojne cene, ki jo plačujemo državljani (dokapitalizacija bank in upravljanje s terjatvami za visoko ceno) delovati proaktivno transparentno. »Menimo, da bi delovanje DUTB moralo celo presegati minimalne zakonske obveze, s čimer bi odprli svoje delovanje na vpogled davkoplačevalcem, ki jo financirajo in zaradi katerih institucija sploh obstaja« pravi generalni sekretar Vid Doria.
Žal, poročilo KPK ne bo javno razkrito zaradi nekaterih podatkov, ki so zakonsko varovani. Ker zakonodaja preprečuje transparentnost so odločevalci in vodilni v DUTB dolžni predlagati zakonske spremembe, ki bi omogočale vpogled v delovanje družbe in njeno upravljanje z davkoplačevalskim denarjem in premoženjem.
TI Slovenia opaža, da poslovanje DUTB odpira vrsto vprašanj o njenem delovanju, kjer bi morala biti transparentnost eno ključnih vodil poslovanja. »Ob razkritju nekaterih pogodb, ki so bile sklenjene z zunanjimi izvajalci in v veliki meri počrnjene, se lahko upravičeno vprašamo, na kakšen način odgovorni razumejo transparentnost in javno delovanje. Gre torej za več prikrivanja kot odkrivanja?« dodaja Doria.
Kot izjemno problematično se kaže tudi to, da DUTB nima jasnih mehanizmov s katerimi bi se izogibali nasprotjem interesov, tako pri notranjem (zaposlovanje) kot tudi pri zunanjem poslovanju (pogodbe z zunanjimi izvajalci). Zaradi naštetega menimo, da je nujna takojšnja vzpostavitev jasnih nadzornih mehanizmov in opozarjamo, da bi taki mehanizmi morali biti vzpostavljeni že ob sami ustanovitvi družbe. Brez učinkovitih orodij, ki preprečujejo korupcijska tveganja, poslovanje s tako velikimi vsotami predstavlja svojevrsten problem s katerim bi se morali prednostno spopadati vodilni v DUTB kot tudi državi. Le takšen nadzor bo omogočil, da ne bo prišlo do ponovne zlorabe javnega premoženja za parcialne, osebne interese.
