Preiskava Panama Papers, delo mreže novinarjev, je razkrila 11,5 milijona skrivnih dokumentov in kaže koliko bogatih, znanih in politično povezanih ljudi, od državnih voditeljev do mafijskih šefov in lastnikov podjetij, skriva svoje premoženje za fasadami anonimnih družb.
Pogosto to počnejo z namenom izogibanja davkom in pranja denarja. Po podatkih Svetovne Banke je bilo v 213 največjih korupcijskih škandalih med letoma 1980 in 2010 v 70% vpleteno podjetje z nejasnim lastništvom, z drugimi besedami t.i. slamnato podjetje (»shell company«). Te prakse lahko in moramo preprečiti s celostnimi globalnimi dogovori, ki bodo zamejile uporabo skrivnih družb. TI Slovenia s projektom Transparentno lastništvo podjetij raziskuje razsežnosti tega problema skupaj s šestimi mednarodnimi partnerji.
Dotična preiskava se je osredotočala na panamsko odvetniško družbo – Mossack Fonseca. Panama je znana po stopnji anonimnosti, ki jo zagotavlja lastnikom podjetij, a ni edina taka država. Cel svet je prepleten z državami in ozemlji, ki so specializirani v ponujanju storitev, katerih namen je skrivanje premoženja. Številna takšna ozemlja se nahajajo pod vladavino Velike Britanije, znana sta tudi ameriški zvezni državi Delaware in Nevada, ter številne druge majhne države – od Andore do Vanuatuja.
Ni vse kar počnejo nezakonito. Vendar nezakonite aktivnosti predstavljajo dovolj velik delež, da to zahteva celovito spremembo sistema.
Mreža Transparency International ima tri glavne zahteve:
1) Vse države morajo imeti precej višje standard zagotavljanja transparentnosti glede lastništva in kontrole podjetij, ki so registrirana na njihovem teritoriju.
• Vlade morajo vzpostaviti centralizirane registre, kjer je mogoče pridobiti informacije o lastništvu podjetij. S tem bi pomagali organom pregona, novinarjem in nacionalnim vladam pri opravljanju njihovih nalog ter omogočali investitorjem in državljanom dostop do informacij o lastništvu in nadzoru podjetij v katere investirajo oz. od katerih kupujejo izdelke in storitve.
• Vlade morajo podpreti iniciativo Transparency International in partnerjev o vzpostavitvi Globalnega javnega registra lastništva podjetij.
2) Posameznike, ki omogočajo in sodelujejo v koruptivnih dejanjih je potrebno sankcionirati.
• Vlade morajo v celoti spoštovati mednarodne standarde, ki zagotavljajo vzpostavitev mehanizmov in procesov, ki preprečujejo pranje denarja.
• Vlade morajo vzpostaviti učinkovitejši nadzor in finančnega sektorja. Vpleteni v nelegalna dejanja morajo biti sankcionirani z odvzemom licence za delovanje.
3) Vse države morajo zahtevati javno razkritje lastništev in nadzora vseh podjetij, ki se prijavljajo na razpise za javna naročila.
• Vlade morajo zahtevati od vseh podjetij, če so le-ta domača ali pod jurisdikcijo druge države, popolno transparentnost o njihovem nadzoru in lastništvu. S tem bi se vzpostavil dodaten pritisk za transparentno delovanje podjetij, ki se potegujejo za sklenitev donosnih javnih naročil.
Afera Panama Papers nam je razkrila celo paleto vplivih in bogatih posameznikov, ki so uporabljali storitve panamske odvetniške družbe Mossack Fonseca za registracijo skrivnih podjetij. Med njih med drugim spadajo:
• Član etičnega odbora FIFA, Juan Pedro Damiani, ki je imel poslovno razmerje s tremi osebami, katere so bile vpletene v FIFA škandale,
• Osebni prijatelj ruskega predsednika Vladimirja Putina, ki je preko Paname kanaliziral preko 200 milijonov ameriških dolarjev,
• Žena bivšega predsednika vlade Islandije,
• Dva kralja – kraljevine Moroko in Savdske Arabije,
• 500 bank, vključno z HSBC, Credit Suisse in Societe Generale, ki so skupaj vzpostavile več kot 15 000 različnih podjetij,
• 29 milijonarjev, ki so se znašli na Forbsovi lestvici petstotih najbogatejših posameznikov,
• Lionel Messi, svetovno znani nogometaš.
Mossack Fonseca zanika kakršnokoli nezakonito dejanje. Trdijo, da “družba ni nič bolj kriva, kot tovarna avtomobilov, ki je izdelala avto, ki se je kasneje uporabil v bančnem ropu”. Če smo iskreni, je dotična odvetniška firma bolj podobna podjetju, ki prodaja hitre avtomobile z zatemnjenimi stekli in brez registrskih oznak, ki se čudi, ko so tovrstni avtomobili kasneje uporabljeni s strani kriminalnih družb.
Namesto omogočanja potencialnih koruptivnih dejanj, bi morale vse odvetniške družbe in vsi ostali izvajati skrbne preglede potencialnih strank, s katerimi bi preprečili koruptivna dejanja. Čeprav številni opozarjajo, da njihova dejanja niso bila neskladna z zakonodajo, bi moral poudarek v tej debati in prihajajočih ukrepih temeljiti na delovanju z integriteto, ki bi preprečevala korupcijo povsod po svetu.
