Slovenija je na danes objavljenem dosegla skupno oceno 60 od možnih 100 točk. S tem je izboljšala svoj položaj za štiri točke in spet dosegla oceno, ki jo je imela v letih 2018 – 2020. V Transparency International Slovenia pozdravljamo napredek, ki je bil dosežen v primerjavi z opozarjamo, da Slovenijo čaka še veliko dela, saj še vedno zaostajamo za povprečjem držav EU/Zahodne Evrope (64) in OECD (65).
Rezultati Indeksa zaznave korupcije za Slovenijo kažejo manjši napredek, ki ga je vsaj delno mogoče pripisati delu, ki je bilo v zadnjih letih narejeno na tem področju. Tako je bila po več kot 20 letih pripravljena prenovljena Resolucija o preprečevanju korupcije v Republiki Sloveniji, ki pa še ni bila sprejeta. Sprejet je bil Zakon o zaščiti prijaviteljev, Slovenija je izpolnila del priporočil skupine GRECO, vendar pa so številna ostala neizpolnjena (npr. načrt integritete za vlado). Povečale so se tudi aktivnosti Komisije za preprečevanje korupcije na področju izobraževanj javnega sektorja. To kaže, da tudi skromni premiki v pravo smer lahko pripeljejo do izboljšav pri CPI indeksu. Del napredka pri oceni gre namreč letos pripisati tudi spremenjeni metodologiji. Obenem pa ključni izzivi glede sistemskih sprememb ostajajo.
»V TI Slovenia pozdravljamo dosežen napredek pri CPI in upamo, da bo to spodbuda za naprej. Prvi nujni korak bi bil, da se čimprej sprejme prenovljeno resolucijo o preprečevanju korupcije, vendar ne na račun javne razprave. Za resen napredek na področju pa bi bilo nujno, da se v Sloveniji končno najde politična volja za sistematičen pristop k naslavljanju sistemskih pomanjkljivosti. Potrebujemo politično in družbeno soglasje o ničelni toleranci do korupcije, okrepljene institucije, večjo preglednost in integriteto v javnem sektorju ter učinkovitejše nadzorne mehanizme. Potrebujemo večji obseg ozaveščevalnih in drugih preventivnih aktivnostih, konkretnejše ukrepe pri nadzoru na najbolj nevralgičnih točkah kot so večji infrastrukturni projekti in nenazadnje pri učinkovitosti pregona korupcijskih kaznivih dejanj. Korupcija ne izgine sama od sebe – preprečuje jo lahko le stabilen sistem, ki zagotavlja odgovornost, integriteto na vseh ravneh družbe in višji nivo integritete posameznikov,« je komentirala Neža Grasselli, predsednica Transparency International Slovenia.
»Slovenija se je dvignila od zgodovinsko najslabše ocene, vendar še vedno zaostajamo za povprečjem držav EU. Pot do izboljšav ni linearna, dejansko smo se v oceni vrnili na stanje pred pandemijo. Ključ do trajnostnega napredka je v doslednem izvajanju politik, ki spodbujajo odgovornost, preglednost in integriteto. Resnična sprememba ne pride s tabelami in ocenami, temveč z dejanji in tukaj imamo še veliko prostora za rast. Zato je nujno, da se posodobljena Resolucija o preprečevanju korupcije v Republiki Sloveniji po treh letih priprav čim prej sprejme v Državnem zboru, kot tudi akcijski načrt za njeno izvajanje. Obenem opozarjamo, da je bil predlog prenovljene Resolucije sprejet na vladi in poslan v državni zbor brez javne razprave. V TI Slovenia vlado pozivamo, naj predlog Resolucije, preden bo ta sprejeta v državnem zboru, vrne v javno razpravo in s tem omogoči zainteresirani javnosti, da se opredeli do le te. Enako velja za akcijski načrt, ko bo pripravljen. Ta naj bo konkreten, vključujoč in detajlno formuliran « je rezultate komentiral Peter Malenšek, generalni sekretar Transparency International Slovenia.
Zavedati se moramo, da je CPI zgolj ocena stanja in da, glede na to, da v Sloveniji ni raziskav glede stanja, niti rednega spremljanja in analize podatkov glede različnih pojavnih oblik korupcije, tudi ni zanesljivih podatkov glede stanja korupcije, pojavnih oblik korupcije in sprememb skozi čas.
Zato danes ob objavi Indeksa zaznave korupcije 2024 Transparency International Slovenia z veseljem najavlja tudi novo platformo Vse na enem mestu o korupciji v Sloveniji. Gre za osrednje vozlišče, ki na enem mestu združuje podatke o trendih korupcije, kot jih zaznavajo različne mednarodne in domače institucije. Čeprav je stran še v nastajanju, že zdaj ponuja prvi vpogled v razvoj korupcijskih trendov v Sloveniji. Pridružite se nam pri spremljanju in razumevanju tega ključnega družbenega izziva!
Več o spremembi CPI za Slovenijo za leto 2024
Kadar govorimo o Indeksu zaznave korupcije (Corruption Perceptions Index, v nadaljevanju ‘CPI’), se pogosto zatekamo k suhoparnim številkam. A CPI ni le statistični prikaz; gre za indeks, ki je sestavljen iz 10 različnih indeksov, in s tem odsev, kako različni deležniki dojemajo delovanje naše družbe (več o indeksu in metodologij spodaj v poglavjih O Indeksu zaznave korupcije in Metodološka pojasnila). Letos je Slovenija dosegla pozitivne premike, ki delno izhajajo iz metodoloških prilagoditev izračuna indeksa in povečanja statistične napake, hkrati pa tudi konkretnih sprememb na institucionalni ravni.
Pri vsebinskem izboljšanju ocene so imeli ključno vlogo indeksi, ki spremljajo spremembe na institucionalni ravni, nadzoru nad javnimi institucijami ter izboljšave pri transparentnosti in vladavini prava. Pri teh indeksih smo dosegli občutnejši napredek, predvsem zaradi prej omenjenih zadev, ki so podrobneje pojasnjene spodaj (več o ključnih dejavnikih izboljšav). Slika obenem kaže, da ocene iz poslovnega sveta še naprej opozarjajo na pomanjkljivosti v javnem sektorju in gospodarstvu, zlasti na področju transparentnosti in korupcije v poslovnem okolju.
Več o ključnih vsebinskih dejavnikih izboljšav
CPI bolj kot spremembe v zadnjem koledarskem letu odraža kumulativne spremembe in trende v daljšem obdobju. K izboljšanju razmer je pozitivno prispevala implementacija Zakona o zaščiti prijaviteljev, ki je prvič celovito naslovil področje zaščite žvižgačev in spodbudil vzpostavitev notranjih prijavnih mehanizmov v organizacijah. V praksi opažamo, da se vse več zavezancev zaveda pomena odprte organizacijske kulture, vodenja z zgledom, transparentnosti in trajnostnosti na razvoj, uspešnost in položaj podjetja. Dodatne izboljšave prihajajo tudi s prenovljenimi standardi trajnostnega poročanja, ki krepijo transparentnost in dodatno spodbujajo etično poslovanje. Kljub dobro zastavljeni poti bo treba še naprej izobraževati različne profile v organizacijah. Ne zgolj predstavnikov s področja skladnosti poslovanja, ampak tudi vodilne kadre in ostale zaposlene, ki se pogosto ne zavedajo obstoja notranjih prijavnih mehanizmov in njihovega potenciala.
Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je bila zelo dejavna na področju izobraževanj različnih deležnikov s področja Zakona o zaščiti prijaviteljev in Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije. S pomočjo inovativnih komunikacijskih kampanj pa je približevala področja transparentnosti ter integritete širši javnosti. A v TI Slovenia pričakujemo tudi bolj odločno nadzorno funkcijo KPK.
Pristojne pozivamo k čimprejšnjemu sprejetju Resolucije o preprečevanju korupcije v Republiki Sloveniji. Po več kot 20 letih je bila pripravljena prenovljena Resolucija, ki predstavlja temeljni strateški dokument države v boju proti korupciji. Opozarjamo, da ta dokument ni bil dan v javno razpravo, s čimer ni bil omogočen odziv na dokument s strani zainteresirane javnosti. Zato pozivamo vlado, da vrne dokument nazaj v javno razpravo, preden bo le ta sprejet.
Dokument naj bi sicer vseboval ključne usmeritve in cilje za izboljšanje integritete, preprečevanje neetičnih praks ter krepitev odgovornosti v javnem in zasebnem sektorju. Resolucija o preprečevanju korupcije v Republiki Sloveniji predvideva tudi sprejem akcijskega načrta, ki naj bi določil konkretne ukrepe za uresničevanje ciljev iz Resolucije. Za dolgoročno učinkovitost je bistveno, da v proces oblikovanja in izvajanja ukrepov vključimo širok nabor deležnikov ter zagotovimo redno evalvacijo napredka.
Povzetek globalnih in regijskih rezultatov Indeksa zaznave korupcije 2024
Globalni rezultati CPI razkrivajo, da je večina držav v več kot desetletju dosegla le majhen ali nikakršen napredek na področju boja proti korupciji v javnem sektorju, saj globalno povprečje ostaja pri 43ih točkah. Več kot dve tretjini držav je doseglo manj kot 50 točk od 100, kar jasno kaže na resne težave s korupcijo, ki še naprej ostaja globalni izziv. Po drugi strani že sedmo leto zapored z najvišjo oceno na indeksu prednjači Danska (90), tesno pa ji sledita Finska (88) in Singapur (84).
François Valérian, predsednik globalne mreže Transparency International:
»Korupcija je vse večja globalna grožnja, ki ne le spodkopava razvoj, temveč je tudi glavni vzrok za upadanje demokracije, nestabilnost in kršitve človekovih pravic. Mednarodna skupnost in vse države morajo boj proti korupciji postaviti za najpomembnejšo in dolgoročno prednostno nalogo. To je ključnega pomena za boj proti avtoritarizmu ter za zagotovitev mirnega, svobodnega in trajnostnega sveta. Nevarni trendi, razkriti na letošnjem indeksu zaznave korupcije, poudarjajo, da je treba takoj sprejeti konkretne ukrepe za odpravo globalne korupcije. «
Maíra Martini, izvršna direktorica Transparency International:
»Nujno moramo izkoreniniti korupcijo, preden ta popolnoma onemogoči smiselne podnebne ukrepe. Vlade in mednarodne organizacije morajo protikorupcijske ukrepe vključiti v podnebna prizadevanja, da bi zagotovile financiranje, obnovile zaupanje in povečale učinek. Danes koruptivne sile ne le oblikujejo, ampak pogosto tudi narekujejo oblikovanje politik ter onemogočajo nadzor in ravnovesje, s čimer utišajo novinarje, aktiviste in vse, ki se borijo za enakost in trajnost. Resnična odpornost na podnebne spremembe zahteva neposredno in odločno spopadanje s temi grožnjami. Ranljivi ljudje po vsem svetu to nujno potrebujejo. «
V nestabilnih časih je evropska sposobnost boja proti korupciji nezadostna, kar ovira odziv držav na različne izzive, od podnebne krize do krhanja pravne države in preobremenjenih javnih storitev. Javna naročila so še zmeraj šibka točka, saj odpirajo vrata podkupovanju in zmanjšujejo zaupanje državljanov do javnega sektorja. Evropska unija in Zahodna Evropa (64) sicer ostajata regija z najvišjo oceno na indeksu med vsemi regijami, a tudi ta se znižuje že drugo leto zapored. Od 31 ocenjenih držav jih je le šest izboljšalo svoje rezultate, 19 pa jih je poslabšalo. Nekatere države članice EU pa so dosegle zgodovinsko najslabši rezultat: Avstrija (67), Francija (67), Nemčija (75) in Madžarska (41).
Transparency International tokrat opozarja na uničujoče posledice podnebne korupcije, saj so sredstva, namenjena pomoči državam pri zmanjševanju emisij toplogrednih plinov in zaščiti ranljivega prebivalstva, pogosto ukradena ali zlorabljena. Korupcija v obliki nedovoljenega vpliva prav tako ovira oblikovanje politik za reševanje podnebne krize in povzroča okoljsko škodo. Boj proti korupciji bi moral biti osrednji del podnebnih ukrepov in način, kako izboljšati sposobnost držav, da ublažijo podnebno krizo in se ji prilagodijo. Ker se podnebno področje še razvija, se ponuja priložnost za oblikovanje in izvajanje posebnih predpisov in standardov za zaščito pred krajo in drugimi zlorabami.
O Indeksu zaznave korupcije
CPI ocenjuje 180 držav po svetu glede na zaznavanje korupcije v javnem sektorju. Ocene odražajo mnenja strokovnjakov in rezultate anket med gospodarstveniki, ne pa javnosti. Indeks je izračunan na podlagi podatkov iz 13 zunanjih virov, vključno s Svetovno banko, Svetovnim gospodarskim forumom, zasebnimi svetovalnimi podjetji, možganskimi trusti in drugimi. CPI uporablja lestvico od 0 do 100; 100 pomeni zelo čisto, 0 pa zelo koruptivno okolje.
CPI ne zajema dejavnosti, kot so davčne goljufije, pranje denarja, finančna skrivnost, nezakoniti tokovi umazanega denarja ali druge oblike korupcije v zasebnem sektorju.
Metodološka pojasnila
V okviru CPI 2024 je prišlo do prilagoditve metodologije zaradi bolj kompleksne individualne ocene ene od ocenjevalnih institucij (WEF). Za ohranitev zgodovinske primerljivosti skupne ocene na CPI je bilo treba prevrednotiti vse ostale individualne ocene. To pomeni, da so letošnje skupne ocene za vsako od 180 zajetih držav na CPI zgodovinsko primerljive, individualne ocene posameznih ocenjevalnih organizacij pa tokrat niso medletno primerljive. Pri presojanju rezultatov je prav tako smiselno upoštevati statistično napako, ki se je v primeru Slovenije tudi precej povečala (iz 1,04 v letu 2023 na 1,78 v letu 2024). Spremembe rezultatov in skupne ocene moramo zato interpretirati previdno, pri čemer so dolgoročni trendi pomembnejši od letnih nihanj. Več pojasnil glede metodologije CPI je na voljo na tej povezavi.