Indeks zaznave korupcije (CPI) za leto 2023, ki ga je danes objavil Transparency International, za Slovenijo razkriva enako oceno kot lansko leto – 56/100. Še vedno tudi znatno zaostaja za povprečjem držav Evropske unije (64).
Neža Grasselli, predsednica Transparency International Slovenia:
“Indeks zaznave korupcije mreže Transparency International letos opozarja na svetovni trend slabitve pravosodnih sistemov. Za učinkovito kaznovanje vseh korupcijskih kaznivih dejanj ter zagotavljanje nadzora je pomembno, da odločevalci poleg boljših zakonov in postopkov zagotavljajo tudi neodvisnost, sredstva in preglednost pravosodnim sistemom. Hkrati pa se ne sme pozabiti na vpliv drugih dejanj, ki niso kazniva po Kazenskem zakoniku, predstavljajo pa kršitev Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, na zaznavo stanja in trende razvoja korupcije v državi. Za ničelno toleranco do korupcije v Sloveniji se mora torej zagotoviti enake pogoje tudi za ostale akterje, ki delajo na področju preprečevanja korupcije in spodbujanja integritete. Pri tem je osredotočanje na obstoj ali neobstoj Komisije za preprečevanje korupcije nekonstruktivno. Politične institucije v Sloveniji naj več energije namenijo k celoviti spodbudi in konkretni podpori delovanju učinkovitega sistema integritete v praksi, vključno z delovanjem KPK, namesto, da se odločbe KPK, ki opravlja svojo vlogo na podlagi svojih pristojnosti, vedno znova javno kritizira in se jih ne spoštuje oziroma le-te nimajo političnih ali drugih posledic.
“Po lanskem padcu na najnižjo oceno, odkar poteka merjenje po obstoječi metodologiji, ni presenečenje, da ni spremembe na bolje v Slovenij. V luči škandalov na področju politične integritete, transparentnosti in sumov korupcije v javnem sektorju v lanskem letu, pozitiven korak, ki je Zakon o zaščiti prijaviteljev, sicer sprejet dve leti po izteku roka za prenos evropske direktive, ni zadoščal za spremembo mnenja strokovne in poslovne javnosti.”
Letošnja nizka ocena indeksa zaznave korupcije torej nakazuje nadaljevanje stagnacije in nezadostnih prizadevanj na področju preprečevanja korupcije v Sloveniji. Med različnimi zunanjimi viri, na podlagi katerih je izračunan indeks, je Sloveniji najvišjo oceno namenil Freedom House Nations in Transit (68), ki ocenjuje predvsem stanje demokracije, najnižjo pa World Economic Forum (45), ki spodbuja zdravo poslovno sodelovanje med javnim in zasebnim sektorjem.
Maruša Babnik, generalna sekretarka Transparency International Slovenia:
“Medtem, ko so bili narejeni majhni koraki v pravo smer na področju zaščite žvižgačev ter z delom na prenovi resolucije za preprečevanje korupcije, na Transparency International Slovenia pogrešamo večjo proaktivnost in ambicioznost odločevalcev, ne zgolj na področju priprave in prenove zakonodaje, temveč tudi zagotavljanja neodvisnosti in sredstev za delovanje celotnega protikorupcijskega sistema. Nenazadnje je moč zakonov, predpisov in postopkov v kakovosti ter doslednosti njihovega izvajanja in upoštevanja. To pa lahko dosežemo s pravočasnim in dovolj zgodnjim vključevanjem civilne družbe in širše javnosti, čemur pa v zadnjih letih nismo bili priča.”
Naj spomnimo, da je bil lani sprejet Zakon o zaščiti prijaviteljev, za katerega pa še moramo videti, kako bo zaživel v praksi in v kolikor bo pomagal spremeniti kulturi prijavljanja nepravilnosti, ki v Sloveniji trenutno ni širše prisotna ali zaželena.
V lanskem letu je bilo načrtovano tudi sprejetje prenovljene Resolucije o preprečevanju korupcije v Republiki Sloveniji, ki bi zamenjala obstoječo resolucijo, ki bo poleti praznovala 20 let. Do njenega sprejetja ni prišlo, hkrati pa so se postopki do sedaj odvijali brez javne obravnave, kar je povsem nesprejemljivo, še posebej upoštevaje področje ter zaznavo stanja področja v javnosti. Na Transparency International Slovenia zato odločevalce pozivamo, da se za prenovljeno resolucijo omogoči javna razprava ter se jo nato v čim krajšem času sprejme. Naslednji korak bo priprava akcijskega načrta za doseganje ciljev resolucije, kjer ponovno poudarjamo, da bo za njegovo kakovost in za širše lastništvo nad ukrepi pomembno, da se ustrezno vključi deležnike in omogoči javno razpravo.
Povzetek rezultatov Indeksa zaznave korupcije 2023
Tudi na globalni ravni se stanje ne izboljšuje. Večina držav v zadnjem desetletju pri soočanju s korupcijo ni uspela doseči pravega napredka. Svetovno povprečje indeksa CPI tako že dvanajsto leto zapored ostaja nespremenjeno pri 43 točkah. Kar dve tretjini svetovnih držav sta prejeli oceno, nižjo od 50, kar 80 % globalnega prebivalstva pa živi v državah z oceno, nižjo od svetovnega povprečja.
Transparency International letos opozarja predvsem na svetovni trend slabitve pravosodnih sistemov. Ko podkupovanje in politično vmešavanje prodreta v pravosodni sektor, lahko to privede do manipulacije s pravnimi postopki, selektivnega izvrševanja zakonodaje in zaščite storilcev pred odgovornostjo. To koristi majhnemu številu kršiteljev na račun skupnega dobrega. Za odpravo nekaznovanosti za korupcijo morajo vlade pravosodnim sistemom zagotoviti neodvisnost, sredstva in preglednost, ki so potrebni za učinkovito kaznovanje vseh korupcijskih kaznivih dejanj ter zagotavljanje nadzora in ravnovesja oblasti. Po potrebi morajo uvesti tudi boljše postopke in zakone, ki pravosodnim institucijam pomagajo, da se zaščitijo pred koruptivnimi dejanji in jih odkrijejo.
François Valérian, predsednik globalne mreže Transparency International: “Korupcija bo še naprej cvetela, dokler pravosodni sistemi ne bodo znali kaznovati prekrškov in nadzorovati vlad. Kadar je pravosodje podkupljeno ali se vanj politično vmešava, trpijo ljudje. Voditelji bi morali v celoti vlagati v institucije, ki spoštujejo zakone in se borijo proti korupciji, ter zagotavljati njihovo neodvisnost. Čas je, da odpravimo nekaznovanost za korupcijo.”
Daniel Eriksson, glavni izvršni direktor Transparency International: “Korupcija poglablja socialno nepravičnost in nesorazmerno prizadene najranljivejše. V številnih državah še vedno obstajajo ovire na poti do pravice za žrtve korupcije. Čas je, da odpravimo te ovire in zagotovimo, da bodo ljudje lahko učinkovito dostopali do pravnega varstva. Vsakdo si zasluži poštene in vključujoče pravne sisteme, v katerih je glas žrtev slišan na vseh stopnjah. Vse drugo je žalitev za pravico.”
Regija Evropske unije in Zahodne Evrope ostaja z najvišjo oceno med vsemi regijami, a trdne protikorupcijske ukrepe še naprej spodkopava slabitev sistema zavor in ravnotežij med tremi vejami oblasti. Zmanjševanje politične integritete prispeva k zmanjševanju zaupanja javnosti v sposobnost držav, da se spoprimejo z aktualnimi izzivi regije.
Kot žarek upanja lahko sicer izpostavimo nekatere države, ki napredujejo na področju preprečevanja korupcije in so lani dosegle svoj najboljši rezultat doslej, npr. Estonijo (76), Latvijo (60), Slovaško (54) in Bolgarijo (45). Še šesto leto zapored je na vrhu Danska (90), sledita pa ji Finska in Nova Zelandija z rezultatoma 87 oziroma 85 točk.
O Indeksu zaznave korupcije
Indeks CPI ocenjuje 180 držav po svetu glede na zaznavanje korupcije v javnem sektorju. Ocene odražajo mnenja strokovnjakov in rezultati anketiranj gospodarstvenikov, ne pa javnosti. Indeks je izračunan na podlagi podatkov iz 13 zunanjih virov, vključno s Svetovno banko, Svetovnim gospodarskim forumom, zasebnimi svetovalnimi podjetji, možganskimi trusti in drugimi. CPI uporablja lestvico od 0 do 100; 100 pomeni zelo čisto, 0 pa zelo koruptivno okolje.
Oglejte si videoposnetek o metodologiji (v angleščini):