CPI 2022 razkriva zgodovinsko dno za Slovenijo

Skoraj tretjina držav v zahodni Evropi in EU je letos dosegla zgodovinsko nizke rezultate, med njimi Slovenija 

Indeks zaznave korupcije (CPI) za leto 2022, ki ga je danes objavil Transparency International, razkriva, da je Slovenija z oceno 56/100 dosegla svoj zgodovinsko najnižji rezultat. V 10 letih indeksa[1] je tako nazadovala za skupno 5 točk in ostaja občutno oddaljena od povprečja EU (povprečna ocena Indeksa držav članic: 64) in povprečja OECD (povprečna ocena Indeksa držav članic: 67). 

»Ugotovitve letošnjega indeksa zaznave korupcije so zelo zaskrbljujoče in v Transparency International Slovenia menimo, da se bo, v kolikor vsakokratni odločevalci še naprej ne bodo izvajali ničelne tolerance do korupcije, trend nadaljeval. Vsaj posameznik lahko doprinese svoj del k večji integriteti v družbi tudi s tem, da zahteva to ničelno toleranco od odločevalcev,« je povedala Neža Grasselli, predsednica TI Slovenia. 

»V zadnjem letu je bilo s strani vlade večkrat javno poudarjeno, da naj bi se končno postavilo v ospredje tudi preprečevanje korupcije. Vendar za obrnitev negativnega trenda ne zadoščajo zgolj izjave na načelni ravni, ampak so potrebni tudi konkretni koraki. Medtem ko pozdravljamo napovedano prenovo 19 let stare Resolucije za preprečevanje korupcije v Sloveniji, hkrati opozarjamo, da je potrebno za kakovostno prenovo resolucije k prenovi pristopiti sistematično. Obenem izhajati iz že narejenih analiz oziroma analize, kjer te še ne obstajajo, narediti in na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja in primerov dobrih praks identificirati pomanjkljivosti in jih nasloviti na ustrezen način. Tudi v vmesnem času pa je nujno delati na izboljšanju izvajanja že obstoječih predpisov in programov na lokalni in nacionalni ravni,« je povedala Neža Grasselli, predsednica TI Slovenia.   

Indeks 2022 obenem razkriva, da večina od 180 ocenjenih držav sveta v zadnjem desetletju ni napredovala v boju proti korupciji in da je več kot dve tretjini držav ocenjenih z manj kot 50 točkami (lestvica gre od nič (zelo koruptivna država) do 100 (zelo čista država)).   

Korupcija spodbuja porast nasilja in konfliktov 

Transparency International ob objavi letošnjih rezultatov poudarja tesno prepletenost korupcije, konfliktov in varnosti. Letošnja analiza je med drugim pokazala, da države, ki na indeksu CPI dosegajo slabše rezultate, dosegajo slabše rezultate tudi na Globalnem indeksu miru. Mir v svetu se od leta 2008 krha in korupcija je prepoznana tako kot vzrok kot posledica le tega. Korupcija spodkopava zaupanje v vlade in njihovo sposobnost, da zaščitijo javnost, kar vodi do večjih varnostnih groženj, ki jih je težje nadzorovati. Po drugi strani pa konflikt ustvarja priložnosti za korupcijo in onemogoča vlade, da jo obravnavajo. Ta začarani krog vpliva na vse države od Južnega Sudana (13) do Brazilije (38). Lani sta bili Slovenija in Danska edini državi med desetimi najbolj mirnimi po oceni Globalnega indeksa miru, ki sta zdrseli po lestvici. Tako zdrs Slovenije kot Danske gre med drugim na račun kazalnika o nemirnih demonstracijah.  

»Imamo srečo, da živimo v državi, kjer vlada mir. A zavedati se moramo, da to ni samo po sebi umevno. Za ohranjanje miru je nujno, da med drugim ves čas aktivno delamo tudi na preprečevanju korupcije,« je povedala Maruša Babnik, generalna sekretarka TI Slovenia. 

V letošnjem poročilu Transparency International zato poziva vlade, da dajo prednost protikorupcijskim zavezam, okrepijo sisteme nadzora in spodbujanje delitve oblasti, vzdržujejo pravice do dostopa javnosti do informacij in omejijo zasebni vpliv, da bi se končno znebili korupcije v svetu – in nasilja, ki ga prinaša. Ter da odprejo prostor za vključevanje javnosti (od aktivistov, lastnikov podjetij do marginaliziranih skupnosti in mladih) v odločanje, da pomagajo izkoreniniti korupcijo in pripomorejo k varnejšemu svetu za vse. 

»Vlade po vsem svetu morajo obravnavati korupcijo na vseh ravneh in zagotoviti, da se nihče ne more izogniti zlorabi oblasti. Obenem je pomembno okrepiti sodelovanje med državami, saj se z delnimi ukrepi posameznih držav ne more učinkovito boriti proti transnacionalnim oblikam korupcije in zaščititi skupno dobro,« je dodala Maruša Babnik, generalna sekretarka TI Slovenia.

POUDARKI – Slovenija  

Indeks CPI razvršča 180 držav in ozemelj glede na njihovo zaznano stopnjo korupcije v javnem sektorju na lestvici od nič (zelo koruptivno) do 100 (zelo čisto). 

Indeks zaznave korupcije za Slovenijo ocenjen s 56. točkami v 2022, kar je zgodovinsko gledano najnižja ocena. V letu 2022 so v zahodni Evropi svojo zgodovinsko najnižjo raven indeksa dosegli tudi Ciper (52), Madžarska (42), Luksemburg (77), Malta (51), Nizozemska (80), Poljska (55), Švedska (83), Švica (82) in Združeno kraljestvo (73). 

Letošnja nizka ocena indeksa zaznave korupcije sledi znatnemu padcu Slovenije na indeksu v letu 2021 ter predhodnem obdobju večletne stagnacije.  

Za posamezen rezultat vsake države in spremembe skozi čas ter analizo za vsako regijo si oglejte spletno stran CPI 2022. 

Mednarodna sporočila za javnost v slovenskem jeziku:
– regija zahodne Evrope in EU: SZJ_regionalno TI_Indeks zaznave korupcije 2022
– svet: SZJ_globalno TI_Indeks zaznave korupcije 2022

[1] Vsi rezultati CPI od leta 2012, ko je bil indeks prenovljen, so primerljivi iz enega leta v drugo. Indeks se sicer izvaja od leta 1995.