Slovenija je na Indeksu zaznave korupcije Transparency International – Corruption Perception Index (CPI 2021) dosegla 41. mesto z oceno 57 (rezultat 0 pomeni visoko koruptivnost države, rezultat 100 pa »zelo čisto« državo, več o CPI v okvirju na dnu dokumenta). Slovenija je tako izgubila 3 točke in se je še dodatno oddaljila od povprečja EU (povprečna ocena Indeksa držav članic: 64) in OECD (povprečna ocena Indeksa držav članic: 67).
V Transparency International (TI) Slovenia poudarjamo, da je potiskanje preprečevanja korupcije na obrobje političnega parketa privedlo do stanja, ki ga odraža rezultat. Ta razgalja večletno pomanjkanje temeljitejših reform in nekatere slabe prakse v zadnjih letih.
»Po večletni stagnaciji je ob ponavljajočih aferah, pritiskih na medije, civilno družbo in neodvisne institucije žal pričakovano prišlo do padca, ki zbuja skrb. V supervolilnem letu potrebujemo jasne zaveze političnih akterjev, da bodo padec nemudoma zaustavili in obrnili trend,« je povedal dr. Samo Bardutzky, začasni predsednik TI Slovenia.
Eden izmed prvih preizkusov bo zakonska zaščita žvižgačev, kjer je bil predlog zakona javno predstavljen decembra, a ima številne pomanjkljivosti. V TI Slovenia pričakujemo bolj vključujoč strokovni dialog za izboljšanje predloga in zavezo političnih akterjev, da se bodo zavzemali za sprejem celostne zaščite žvižgačev, zato je ta del zahtev iniciative Glas ljudstva.
Spoštovanje temeljnih pravic je pogoj za boj proti korupciji
Transparency International ob objavi letošnjih rezultatov poudarja pomen spoštovanja temeljnih človekovih pravic za učinkovit boj proti korupciji. Ob pomanjkanju napredka v večini držav ter zgodovinsko najnižjih ocenah pri 27 državah, je mogoče opaziti krčenje temeljnih pravic in nazadovanje demokratičnih standardov. Napadi in umori borcev za človekove pravice, vohunjenje za novinarji in civilno družbo ter ukinjanje neodvisnih medijev so trendi, ki omogočajo korupcijo.
»Tudi v Sloveniji so se med epidemijo sprejemale odločitve, ki so zelo široko posegale v temeljne človekove pravice, ki so pomembne za nadzor nad oblastjo,« je povedal dr. Samo Bardutzky. Krčenje demokratičnih standardov so zaznali tudi za to specializirani kazalniki. Mednarodni inštitut za demokracijo in volilno pomoč (IDEA) je v zadnjem poročilu posebej izpostavil zdrs demokracije v Sloveniji.[1]
V letošnjem poročilu Transparency International med priporočili izpostavlja pomembnost ohranjanja pravic, ki so potrebne za vzpostavljanje odgovornosti vodilnih v državah, pomen krepitve neodvisnih nadzornih institucij, nujnost spopadanja z mednarodno korupcijo in transparentnost porabe javnih sredstev.
Letošnja analiza je med drugim pokazala, da so države, ki na indeksu dosegajo slabše rezultate, praviloma slabše uvrščene tudi na Civil Liberties Score.[2]
[1] IDEA. The state of democracy in Europe 2021. https://www.idea.int/gsod/sites/default/files/2021-11/state-of-democracy-in-europe-2021.pdf.
[2] Ta kazalnik pripravlja Economist Intelligence Unit v sklopu Democracy Index.
Na vrhu in dnu ni večjih sprememb
Kar dve tretjini vseh držav na indeksu sta ocenjeni z oceno, nižjo od 50, povprečna ocena je 43. Ob Sloveniji je še 26 drugih držav letos beležilo najnižjo oceno od leta 2012.
Najvišje na Indeksu zaznave korupcije za leto 2021 med 180 državami so Nova Zelandija, Finska in Danska (vse z oceno 88), ki si delijo prvo mesto, sledijo pa Singapur, Švedska in Norveška (ocena 85). Vse te države zaznamujejo stabilna vladavina prava, močne neodvisne nadzorne institucije in široko družbeno soglasje glede neprimernosti zlorabe javnih funkcij in sredstev v zasebne namene.
Dosledno z rezultati preteklih let so se najnižje vnovič uvrstile šibke, nestabilne države, kjer so do nedavnega oziroma kjer še vedno potekajo oboroženi konflikti: Južni Sudan (ocena 11), Somalija (ocena 13), Sirija (ocena 13), Venezuela (ocena 14) in Jemen (ocena 16).
Od CPI 2012 do CPI 2021 so največji napredek v svetovnem merilu dosegli Sejšeli (+18), Armenija (+15) in Italija (+ 14).
Najbolj so v enakem obdobju nazadovale Sveta Lucija (-15), Sirija (-13) in Ciper (-13).
Madžarska ostaja najslabše ocenjena sosednja država (ocena 43, 73. mesto), od leta 2012 je izgubila že 12 točk. Nekoliko bolje od Madžarske sta uvrščeni sosednji Hrvaška (ocena 47 točk, 63. mesto) in Italija (ocena 56, 42. mesto). Opazno boljšo uvrstitev od vseh sosednjih in naše države je dosegla Avstrija (ocena 74 točk, 13. mesto). Povprečna ocena držav članic Evropske unije je 64 točk.
Kaj je Indeks zaznave korupcije in kaj meri?
Zgodovina indeksa
Indeks zaznave korupcije je bil vzpostavljen leta 1995 kot sestavljeni kazalnik za merjenje zaznave korupcije v javnem sektorju v različnih državah po svetu. Zadnjič je bila metodologija prenovljena v letu 2012. Metoda, ki so jo uporabljali do leta 2012 za agregacijo različnih virov podatkov, je bila poenostavljena in zdaj vključuje podatke od vsakega vira za obdobje enega leta. Ključno pri tej spremembi je, da omogoča primerjavo ocen od 2012, česar metodologija do tedaj ni omogočala. S tem namenom so rezultati Indeksa zaznave korupcije predstavljeni na lestvici od 0 (zelo koruptivno) do 100 (zelo čisto).
Kaj meri indeks?
Indeks (CPI) ocenjuje in razvršča države glede na zaznavo korupcije v javnem sektorju. Narejen je na podlagi združitve podatkov in analiz svetovno priznanih ustanov, ki skozi oči gospodarstvenikov, analitikov in strokovnjakov ugotavljajo zaznavo korupcije v javnem sektorju. CPI je najširše uporabljen indikator korupcije na svetu.
Letošnji indeks (CPI 2021) se naslanja na neodvisne vire, kot so neodvisne ustanove na področju upravljanja in analize poslovnega okolja. Uporabljeni podatki so bili zbrani v zadnjih 24 mesecih. Letošnji Indeks uporablja trinajst virov. Država je v indeks vključena le, ko so zanjo dostopni vsaj trije viri. Iz vseh dostopnih virov je izračunana povprečna vrednost, ki je zaokrožena na celo število.
Za oceno zaznave korupcije v javnem sektorju v Sloveniji je bilo za CPI 2021 uporabljenih 10 mednarodnih virov. To so Bertelsmann Foundation Sustainable Governance Index (53), Bertelsmann Foundation Transformation Index (61), Economist Intelligence Unit Country Ratings (55), Freedom House Nations in Transit Ratings (71), Global Insight Country Risk Ratings (59), IMD World Competitiveness Yearbook (48), PRS International Country Risk Guide (56), World Economic Forum EOS (51), World Justice Project Rule of Law Index (59), Varieties of Democracy Project (54).
Transparency International na podlagi ocen in podatkov raziskav neodvisnih ustanov o zaznavah gospodarstvenikov, analitikov in strokovnjakov o korupciji v javnem sektorju vsako leto oblikuje indeks, ki razvršča države v lestvico in podaja oceno napredka.
Transparency International je podrobno pregledal metodologijo vsakega vira podatkov, da bi zagotovil standarde kakovosti. Podrobnosti o metodologiji so dostopne v priloženih dokumentih z opisom virov (konkretnih uporabljenih analiz in raziskav).