Slovenija je na Indeksu zaznave korupcije Transparency International – Corruption Perception Index (CPI 2019) dosegla 35. mesto z oceno 60 (rezultat 0 pomeni visoko koruptivnost države, rezultat 100 pa »zelo čisto« državo, več o CPI v okvirju na dnu dokumenta). Slovenija že od leta 2012 ne beleži napredka na Indeksu zaznave korupcije in se je pri rezultatu ponovno znašla pod povprečjem EU (povprečna ocena Indeksa držav članic: 64) in OECD (povprečna ocena Indeksa držav članic: 68).
| CPI Slovenija | Ocena | Sprememba ocene | Uvrstitev na lestvici | Sprememba uvrstitve |
| 2019 | 60 | 0 | 35. | + 1 ↑ |
| 2018 | 60 | – 1 ↓ | 36. | – 2 ↓ |
| 2017 | 61 | 0 | 34. | – 3 ↓ |
| 2016 | 61 | + 1 ↑ | 31. | + 3 ↑ |
| 2015 | 60 | + 2 ↑ | 34. | + 6 ↑ |
| 2014 | 58 | + 1 ↑ | 40. | + 3 ↑ |
| 2013 | 57 | – 4 ↓ | 43. | – 6 ↓ |
| 2012 | 61 | 37. | – |
Transparency International (TI) Slovenia ocenjuje, da v Sloveniji še vedno ni ključnih sistemskih premikov, ki bi izboljšali stanje na področju boja proti korupciji in nas približali uspešnejšim državam na področju preprečevanja in pregona korupcije.
»Še vedno čakamo na sprejetje novele krovnega zakona, Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, pa tudi na nekaterih drugih področjih zaostajamo z reformami. Ker je stanje skoraj nespremenjeno oziroma je dinamika priprave ukrepov po naši oceni prepočasna, poziv o nujnosti sprememb ponavljamo. Ob noveli ZIntPK nas že čakajo še drugi izzivi, kot je denimo implementacija Direktive EU o zaščiti žvižgačev, torej področju, kjer je Slovenija prav tako obstala na mestu,« pravi predsednica TI Slovenia dr. Alma Sedlar.
Temelja korupcije: pomanjkanje politične integritete in vpliv denarja na sprejemanje odločitev
Transparency International je letos posebno pozornost namenil politični integriteti in njenemu vplivu na stanje korupcije po svetu. Primerjava rezultatov držav kaže, da so se praviloma na Indeksu nižje znašle države, ki pomanjkljivo urejajo financiranje volilnih kampanj. Države, ki so v zadnjih letih izboljšale regulacijo, pa so izboljšale rezultat. Analiza Transparency International kaže tudi na povezavo med številom točk na Indeksu in vključevanjem javnosti v sprejemanje odločitev – države, kjer je dostop do odločevalcev omejen le za tiste s povezavami in denarjem, so se na Indeksu uvrstile nižje kot tiste, kjer je navedeni proces vključujoč.
»TI Slovenia je že pred leti s poročili opozoril na nekatere vrzeli na področju financiranja strank in kampanj, premikov pa od takrat ni bilo. Prav tako je skrb zbujajoče, da tudi tokratna vlada nadaljuje trend kršitev resolucije o normativni dejavnosti, s čimer se omejuje vključenost javnosti v sprejemanje odločitev,« meni dr. Alma Sedlar.
TI Slovenia želi področji politične integritete približati javnosti s projektom Integrity Watch, v okviru katerega bo na osnovi zbirk odprtih podatkov ustvaril javno dostopno interaktivno spletno orodje Varuh integritete (Integrity Watch). Tako želi TI Slovenia izboljšati civilnodružbeni nadzor nad področji, kjer so posebej izrazita korupcijska tveganja.
»Tudi nekateri drugi potrebni koraki na področju vzpostavljanja politične integritete so v zadnjih letih zastali. Kodeks etike za poslanke in poslance je ena izmed takšnih zgodb, kjer Slovenija ne upošteva mednarodnih priporočil in dobrih praks. Skrb vzbujajoča so tudi opozorila mednarodnih organizacij glede pritiskov na sodno vejo oblasti. Glede lobističnih stikov pa tudi Komisija za preprečevanje korupcije ugotavlja, da zakonske določbe v praksi tudi po devetih letih od uveljavitve zakona niso zaživele v zadostni meri. Župani in državni svetniki lobističnih stikov skoraj ne prijavljajo,« še pojasnjuje dr. Alma Sedlar.
TI Slovenia si s svojimi aktivnostmi prizadeva, da se več pozornosti nameni tudi drugim ključnim področjem. S projektom Pakt integritete spremlja porabo javnih sredstev in o izvedbi postopkov javnih naročil obvešča javnost, za bolj učinkovito preprečevanje korupcije v gospodarstvu organizira Forum poslovne integritete in transparentnosti ter za pravno pomoč prijaviteljem korupcije vodi Center Spregovori.
Na vrhu in dnu ni večjih sprememb
Kar dve tretjini vseh držav na indeksu sta ocenjeni z oceno, slabšo od 50, povprečna ocena je 43. Od CPI 2012 se je stanje opazno izboljšalo le v 22 državah, opazno poslabšalo v 21. Ostale države na Indeksu niso zabeležile bistvenih premikov.
Najviše na Indeksu zaznave korupcije za leto 2019 so med 180 državami Nova Zelandija (ocena 87) in Danska (ocena 87), ki si delita prvo mesto, ter Finska (ocena 86) na tretjem mestu. Sledijo Švica, Singapur in še dve nordijski državi, Švedska ter Norveška. Vse te države zaznamujejo stabilna vladavina prava, močne neodvisne nadzorne institucije in široko družbeno soglasje glede neprimernosti zlorabe javnih funkcij in sredstev v zasebne namene. A tudi te države imajo svoje težave -> VEČ.
Dosledno z rezultati preteklih let so se najslabše vnovič uvrstile šibke, nestabilne države, kjer so do nedavnega oziroma kjer še vedno potekajo oboroženi konflikti: Sirija (ocena 13, 178. mesto), Južni Sudan (ocena 12, 179. mesto) in Somalija (ocena 9, 180. mesto).
Od CPI 2012 do CPI 2019 so največji napredek v svetovnem merilu dosegle Belorusija (sprememba 14 točk, CPI2012 ocena 31 → CPI 2019 ocena 45), Mjanmar (sprememba 14 točk, CPI 2012 ocena 15 → CPI 2019 ocena 29) in Grčija (sprememba 12 točk, CPI 2012 ocena 36 → CPI 2019 ocena 48).
Najbolj so nazadovale Sveta Lucija (sprememba -16, CPI 2012 ocena 71 → CPI 2019 ocena 55), Liberija (sprememba -13, CPI 2012 ocena 41 → CPI 2019 ocena 28) in Sirija (sprememba -13, CPI 2012 ocena 26 → CPI 2019 ocena 13).
Preberi svetovne poudarke Transparency International
Sosednja Madžarska je še dodatno poslabšala svoj rezultat na lestvici indeksa zaznave korupcije za 2 točki (CPI 2019 ocena 44 točk, 70. mesto, CPI 2018 ocena 46 točk, 64. mesto) in je na lestvici držav, ki so od CPI 2012 najbolj nazadovale, zasedla četrto mesto (sprememba -11, CPI 2012 ocena 55 → CPI 2019 ocena 44).
Nekoliko bolje od Madžarske (a slabše od Slovenije) sta uvrščeni sosednji Hrvaška (CPI 2019 ocena 47 točk, 63. mesto, CPI 2018 ocena 48 točk, 60. mesto) in Italija (CPI2019 ocena 53 točk, 51. mesto, CPI 2018 ocena 52 točk, 53. mesto). Opazno boljšo uvrstitev od vseh sosednjih in naše države je dosegla Avstrija (CPI 2019 ocena 77 točk, 12. mesto, CPI 2018 ocena 76 točk, 14. mesto). Povprečna ocena držav članic Evropske unije je 64 točk. Več o EU poudarkih.
Kaj meri indeks?
Indeks (CPI) ocenjuje in razvršča države glede na zaznavo korupcije v javnem sektorju. Narejen je na podlagi združitve podatkov in analiz svetovno priznanih ustanov, ki skozi oči gospodarstvenikov, analitikov in strokovnjakov ugotavljajo zaznavo korupcije v javnem sektorju. CPI je najširše uporabljen indikator korupcije na svetu. Letošnji indeks (CPI 2018) se naslanja na neodvisne vire, kot so neodvisne ustanove na področju upravljanja in analize poslovnega okolja. Uporabljeni podatki so bili zbrani v zadnjih 24 mesecih. Letošnji Indeks uporablja trinajst virov. Država je v indeks vključena le, ko so zanjo dostopni vsaj trije viri. Iz vseh dostopnih virov je izračunana povprečna vrednost, ki je zaokrožena na celo število. Transparency International na podlagi ocen in podatkov raziskav neodvisnih ustanov o zaznavah gospodarstvenikov, odvetnikov, analitikov in strokovnjakov o korupciji v javnem sektorju vsako leto oblikuje indeks, ki razvršča države v lestvico in podaja oceno napredka.
Več: