Slovenija je na Indeksu zaznave korupcije Transparency International – Corruption Perception Index (CPI 2018) dosegla 36. mesto z oceno 60 (rezultat 0 pomeni visoko koruptivnost države, rezultat 100 pa »zelo čisto« državo, več o CPI v okvirju na dnu dokumenta). V primerjavi s prejšnjim letom se je ocena Slovenije poslabšala za eno točko (61), na primerjalni lestvici držav pa je Slovenija izgubila 2 mesti. Slovenija tako že od leta 2012 ne beleži vidnejšega napredka na Indeksu zaznave korupcije.
Transparency International Slovenia ocenjuje, da v Sloveniji še vedno ni ključnih sistemskih premikov, ki bi izboljšali stanje na področju boja proti korupciji in nas približali razvitejšim državam na področju preprečevanja in pregona korupcije.
Predlog novele Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije je vlada premiera Mira Cerarja pripravljala od jeseni 2014 oziroma poletja 2016, ko je odgovornost za pripravo novele prevzelo Ministrstvo za pravosodje. Januarja 2018 je predlog novele vlada potrdila, a je prejšnji sklic Državnega zbora ni obravnaval, čeprav so imeli poslanci za to več mesecev časa. Zdaj je na potezi nova vlada premiera Marjana Šarca.
»Na to novelo čakamo dolgo. Predolgo. Vlado pozivamo, naj postane čim prejšnji sprejem sistemskih ukrepov za učinkovitejše preprečevanje korupcije, vključno z novim programom vlade za krepitev integritete in transparentnosti ter čim prejšnjo novelacijo Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije ena njenih prednostnih nalog. Ob tem dodajam, da na celostno ureditev še vedno čakajo področja lobiranja, preprečevanja pojava vrtljivih vrat ter zaščite prijaviteljev oziroma žvižgačev,« pravi predsednica TI Slovenia dr. Alma Sedlar.
Pomanjkanje napredka je opazno tudi pri vzpostavljanju integritete najvišjih predstavnikov oblasti. Kljub večkratnim pozivom TI Slovenia tudi ta sklic Državnega zbora (še) ni sprejel etičnega kodeksa za poslance in poslanke, čeprav k sprejetju poziva Skupina držav proti korupciji (Greco). Sprejem takšnih kodeksov priporočajo tudi druge mednarodne organizacije (OECD, OVSE).
»Neizpolnjevanje mednarodnih priporočil in zavez s področja integritete in preprečevanja korupcije meče slabo luč na vse javne institucije. Ob tem je bilo zaupanje v vlado v minulih letih v Sloveniji izjemno nizko v svetovnem merilu,« ocenjuje dr. Alma Sedlar.
Na zaznavo korupcije vpliva tudi nesmotrna in netransparentna poraba javnih sredstev. TI Slovenia želi porabo javnih sredstev in izvedbe postopkov javnih naročil približati javnosti s projektom Pakt integritete, v okviru katerega od leta 2016 kot neodvisni opazovalec spremlja energetsko sanacijo bolnišnic. Pri učinkovitejšem preprečevanju korupcije v podjetjih Transparency International Slovenia sodeluje z gospodarstveniki v okviru Foruma poslovne integritete in transparentnosti. V okviru TI Slovenia že peto leto deluje Center Spregovori!, linija za prijavo sumov korupcije in ostalih nepravilnosti v javnem interesu.
| Za oceno zaznave korupcije v javnem sektorju v Sloveniji je bilo za CPI 2018 uporabljenih 10 mednarodnih virov. To so Bertelsmann Foundation Sustainable Governance Index (62), Bertelsmann Foundation Transformation Index (69), Economist Intelligence Unit Country Ratings (55), Freedom House Nations in Transit Ratings (71), Global Insight Country Risk Ratings (71), IMD World Competitiveness Yearbook (51), PRS International Country Risk Guide (59), World Economic Forum EOS (52), World Justice Project Rule of Law Index (56), Varieties of Democracy Project (59). |
Na vrhu in dnu ni večjih sprememb
Najviše na indeksu zaznave korupcije za leto 2018 so med 180 državami Danska (ocena 88, 1. mesto), Nova Zelandija (ocena 87, 2. mesto) in Finska (ocena 85, 3. mesto). Najslabše so se vnovič uvrstile šibke, nestabilne države, kjer je bila nedavno vojna ali kjer še vedno potekajo konflikti: Južni Sudan (ocena 13, 178. mesto), Sirija (ocena 13, 179. mesto) in Somalija (ocena 10, 180. mesto).
Primerjava Indeksa z drugimi kazalci kaže, da se niže uvrščajo države, ki ne zagotavljajo medijske svobode in kjer so novinarji pogosto preganjani zaradi svojega poročanja. Število smrti novinarjev, ki so jih ubili iz maščevanja zaradi njihovega dela, se je v letu 2018 glede na prejšnje leto skoraj podvojilo (34 smrti iz maščevanja 2018, 18 smrti iz maščevanja leta 2017). Transparency International poziva k večji zaščiti medijske svobode, ki lahko bistveno prispeva k odkrivanju korupcije in drugih neetičnih dejanj.
Prav tako je vidna povezava med Indeksom zaznave korupcije in zagotavljanjem prostora za delovanje civilne družbe, na tem področju pa je opazno naglo slabšanje razmer v svetovnem merilu. Sosednja Madžarska je od leta 2012 poslabšala svoj rezultat na lestvici indeksa zaznave korupcije za devet točk (46 točk, 64. mesto), prav tako pa je opazno poslabšanje razmer za delovanje civilne družbe v javnem prostoru.
Nekoliko bolje od Madžarske (a slabše od Slovenije) sta uvrščeni sosednji Hrvaška (48 točk, 63. mesto) in Italija (52 točk, 57. mesto). Opazno boljšo uvrstitev od vseh sosednjih in naše države je dosegla Avstrija (76 točk, 17. mesto).
Zgodovina indeksa
Indeks zaznave korupcije je bil vzpostavljen leta 1995 kot sestavljeni kazalnik za merjenje zaznave korupcije v javnem sektorju v različnih državah po svetu. V zadnjih 19 letih so bili tako viri kot tudi metodologija prilagojeni in izčiščeni. Zadnjič je bila metodologija prenovljena v letu 2012. Metoda, ki so jo uporabljali do leta 2012 za agregacijo različnih virov podatkov, je bila poenostavljena in zdaj vključuje podatke od vsakega vira za obdobje enega leta. Ključno pri tej spremembi je, da omogoča primerjavo ocen od 2012, česar metodologija do tedaj ni omogočala. S tem namenom so rezultati Indeksa zaznave korupcije predstavljeni na lestvici od 0 (zelo koruptivno) do 100 (zelo čisto).
Kaj meri indeks?
Indeks (CPI) ocenjuje in razvršča države glede na zaznavo korupcije v javnem sektorju. Narejen je na podlagi združitve podatkov in analiz svetovno priznanih ustanov, ki skozi oči gospodarstvenikov, analitikov in strokovnjakov ugotavljajo zaznavo korupcije v javnem sektorju. CPI je najširše uporabljen indikator korupcije na svetu. Letošnji indeks (CPI 2018) se naslanja na neodvisne vire, kot so neodvisne ustanove na področju upravljanja in analize poslovnega okolja. Uporabljeni podatki so bili zbrani v zadnjih 24 mesecih. Letošnji Indeks uporablja trinajst virov. Država je v indeks vključena le, ko so zanjo dostopni vsaj trije viri. Iz vseh dostopnih virov je izračunana povprečna vrednost, ki je zaokrožena na celo število. Transparency International na podlagi ocen in podatkov raziskav neodvisnih ustanov o zaznavah gospodarstvenikov, odvetnikov, analitikov in strokovnjakov o korupciji v javnem sektorju vsako leto oblikuje indeks, ki razvršča države v lestvico in podaja oceno napredka. Transparency International je podrobno pregledal metodologijo vsakega vira podatkov, da bi zagotovil standarde kakovosti. Podrobnosti o metodologiji so dostopne v priloženih dokumentih z opisom virov (konkretnih uporabljenih analiz in raziskav).
Daljše pojasnilo k metodologiji
Pogosta vprašanja in odgovori o CPI