Volivci v Sloveniji bomo letos odšli na volišča kar trikrat: aprila 2022 bomo volili poslance v Državni zbor, ta bo posledično izvolil novo vlado; predvidoma septembra bomo volili novega predsednika republike; novembra bomo volili nove župane in občinske svetnike.
Leto 2022 bo tako v mnogo pogledih tisto leto, ki bo opredelilo ali pa vsaj močno zaznamovalo politično dogajanje v Sloveniji v naslednjih letih. Od glasov volivcev oziroma tudi od (ne)množičnosti njihove udeležbe na volitvah je odvisno, v katero smer bo šel razvoj Slovenije. Ali pa uvrstitve v raziskavah, ki se nanašajo na korupcijo v državi, kot je Indeks zaznave korupcije (CPI). Spomnimo: Slovenija je na Indeksu zaznave korupcije za leto 2021 uvrščena najslabše po letu 2013. Glede na časovni zamik od opravljenih raziskav med deležniki do objave rezultatov je nov zdrs naslednje leto zelo verjeten. Od tega, komu bodo volivci zaupali glasove, je odvisno, kako hitro bo Slovenija zaustavila padanje po lestvicah in s premišljenimi ukrepi v naslednjih letih izkazala napredek. Ali pa nadaljevala padanje.
V Transparency International Slovenia smo se z več kot sto drugimi nevladnimi organizacijami povezali v iniciativo Glas ljudstva. Ta je politične stranke pozvala, naj se opredelijo do zahtev, ki smo jih predstavili. Med njimi so tudi zahteve, ki se nanašajo na področja dela TI Slovenia: boj proti korupciji, krepitev integritete in transparentnosti. Nekatere politične stranke, ki kandidirajo na letošnjih državnozborskih volitvah, so se, v primeru, da bodo sestavljale prihodnjo vlado, zavezale k uresničitvi teh ukrepov.
V TI Slovenia z navdušenjem opazujemo preporod civilne družbe, ki časovno sovpada s pandemijo COVID in delom 14. Vlade Republike Slovenije. Povezanost in napredno razmišljanje civilne družbe nam vlivata optimizem, da je mogoče spremeniti smer, po kateri gre Slovenija v tem trenutku. In to kljub temu, da so sredstva, ki jih država namenja nevladnemu sektorju več kot dvakrat pod povprečjem EU. Skupaj s drugimi organizacijami pripravljamo dodatne aktivnosti za mobilizacijo volivcev, saj ocenjujemo, da je prav visoka volilna udeležba ključ do sprememb. Opravljamo že nekatere analize, ki bodo volivcem dale dodatne informacije o transparentnosti ravnanja odločevalcev in njihovi zavezanosti k boju proti korupciji.
A dejstvo je, da Transparency International Slovenia in naši partnerji ne moremo sami niti ustaviti korupcije v Sloveniji niti zagotoviti integritete politikov. Potrebujemo vašo pomoč. Pomoč pri širjenju našega glasu, naših ugotovitev in priporočil. Pomoč pri ustvarjanju javnega pritiska na odločevalce, da ti izboljšajo stanje v državi. Pomoč pri zaznavanju sumov nepravilnosti in slabih praks in prijav teh praks na Center Spregovori!, da se lahko nanje ustrezno odzovemo.
V prihodnjih tednih bomo objavili niz člankov o stanju boja proti korupciji v Sloveniji. Želimo vam na preprost način razložiti možne posledice tega, da skomignete z rameni in na volilno nedeljo ostanete doma. Želimo vam obogatiti besedišče z razlago poimenovanj koruptivnih praks in s tem vašo zmožnost hitrejše prepoznave, zaznave in prijave teh ravnanj.
Kako nam lahko pomagate? Zelo preprosto: delite naše objave, posredujte jih v branje svojim prijateljem. Razložite jim, kaj je na kocki. Razložite jim, zakaj je pomembno, da se volitev udeleži čim večje število ljudi. Ob tem je – vsaj za nas – popolnoma vseeno, koga volite.
Pomembno je, da volite.
Transparency International, globalna nevladna organizacija, katere del smo tudi mi, je 25. januarja objavil Indeks zaznave korupcije za leto 2021 (CPI 2021). Slovenija je ocenjena najslabše po letu 2013. To verjetno že veste, saj je novico objavila velika večina medijev v Sloveniji. Lahko bi celo rekli, da je bila to novica dneva. Glede na stanje v državi je bil statistično pomemben zdrs Slovenije na Indeksu pričakovan. Glede na nadaljevanje tega stanja je povsem mogoče, da bo naslednje leto ocena Slovenije še slabša.
Raziskovalci Transparency International so v analizi rezultatov Indeksa zaznave korupcije za leto 2021 predstavili nekaj ugotovitev, ki morajo zbujati skrb.
Prva ugotovitev je, da raven korupcije po vsem svetu stagnira. Kljub vsem zavezam na papirju, 131 držav v boju proti korupciji v zadnjem desetletju ni opazno napredovalo. Še več, kar 27 jih je letos doseglo zgodovinsko najnižje rezultate na Indeksu zaznave korupcije. Obenem raziskovalci opozarjajo na raziskavo organizacije Freedom House o svobodi po svetu za leto 2021, ki kaže, da so po svetu branilci demokracije utrpeli hude udarce v bitki proti tistim, ki si samovoljno podrejajo oblast.
| Slovar slovenskega knjižnega jezika spiralo opredeljuje kot krivuljo, ki se vrti okrog določenega mesta tako, da se stalno oddaljuje od njega ali se mu približuje. |
Raziskovalci opozarjajo, da ne gre za naključje. Korupcija omogoča kršitve človekovih pravic. Ta mehanizem lahko državo pahne v grd, začarani krog. V spiralo, ki se nečemu približuje. A čemu? Ko so pravice in svoboščine na udaru, je demokracija oslabljena in njeno mesto zasede avtoritarnost, to pa omogoča še več korupcije. Spirala se torej približuje tiraniji. Ali pa oddaljuje od demokracije, odvisno od zornega kota. V vsakem primeru je očitno nujno, da okrepimo boj proti korupciji, če želimo ustaviti kršitve človekovih pravic in pot v spiralo, ki vodi v padec demokracije po svetu.
Zveni precej dramatično, mar ne ?
Prav nič manj ne bi smela zbujati skrbi naslednja ugotovitev: analiza umorov borcev za človekove pravice v letu 2020 kaže, da jih je bilo 98% umorjenih v državah s CPI oceno pod 45.
V tem pogledu je Slovenija z oceno 57 še precej oddaljena od te točke.
Madžarska je na CPI za leto 2012 dosegla 55 točk in zasedala 46. mesto. Gre za rezultat in uvrstitev, ki sta sicer slabša od trenutnih rezultatov in uvrstitve Slovenije (57 točk, 41. mesto), a vseeno blizu. Desetletje pozneje je Madžarska na CPI za leto 2021 dosegla 43 točk in zasedla 77. mesto.
| CPI 2021: Korupcija in umori aktivistov za človekove pravice
Korupcija in nekaznovanost pomenita nevarnost za ljudi, ki o teh spregovorijo in zahtevajo pravico. V letu 2020 se je 98 % od 331 umorov aktivistov za človekove pravice zgodilo v državah z visoko stopnjo korupcije v javnem sektorju. V državah, ki so na CPI dosegle rezultat, slabši od 45. V vsaj dvajsetih primerih je šlo za aktiviste, ki so delovali na področju boja proti korupciji. |
Lahko bi rekli, da se Madžarska in Italija gibljeta po isti spirali, a v nasprotni smeri. Medtem ko vzhodna soseda pada, se zahodna vzpenja. Vzroki za nazadovanje Madžarske so obče znani in so bili že predmet analiz. Po drugi strani pa je protikorupcijski vzpon Italije vendarle nekoliko presenetljiv.
Glede na znano dojemanje Italije kot precej koruptivne države in pretekle kritike protikorupcijske zakonodaje, češ da je zakon iz leta 2012 šibek in neustrezen, je dosledna rast ocen Italije na CPI morda presenetljiva. A omenjeni zakon vendarle ima pozitivne lastnosti. Razširil je opredelitev korupcije in okrepil transparentnost. Zakon je tudi prepovedal posameznikom, obsojenim zaradi korupcije, kandidiranje na javne funkcije, povečal kazni za korupcijo v zasebnem sektorju in omogočil večjo preglednost pri oblikovanju proračunov in pri zaposlovanju. Očitno se učinki tega zakona kažejo dolgoročno.
Kaj lahko torej stori Slovenija, da se izogne mučnemu zdrsu do smrti demokracije? Kako naj gremo po poti Italije?
Junija 2021 je Transparency International objavil rezultate javnomnenjske raziskave Svetovni barometer korupcije 2021 za Evropsko unijo (GCB EU 2021) . Več kot polovica vprašanih meni, da se je korupcija v Sloveniji v zadnjem letu povečala. To je za Ciprom drugi najvišji delež v EU.
Raziskovalci Transparency International so na podlagi petih vprašanj iz GCB EU 2021 ustvarili novo, pilotno merilo, Indeks javne zaznave politične integritete (People’s perceptions of Political Integrity ali PPPI). Rezultati so objavljeni v poročilu Za skupno dobro ali zasebne interese (v angleščini).
Vprašanja oziroma trditve, na katere so se odzvali vprašani, so:
- Institucije oblasti vodijo »veliki« interesi, ki skrbijo le zase.
- Institucije oblasti upoštevajo mnenja ljudi, kot sem jaz.
- Proti koruptivnim funkcionarjem se primerno ukrepa.
- Poslanci so vpleteni v korupcijo.
- Predsednik vlade in vladni funkcionarji so vpleteni v korupcijo.
Rezultat Slovenije na pilotnem indeksu je bil slab: 37 točk ali 25. mesto med državami članicami EU. Za nami sta bili uvrščeni le Hrvaška (36) in Bolgarija (29). Na prvih treh mestih so bile Švedska (67), Finska (67) in Danska (65).
|
70 % vprašanih v Sloveniji meni, da institucije oblasti vodi nekaj posameznih interesov, ki skrbijo le zase. 65% vprašanih v Sloveniji meni, da institucije oblasti ne upoštevajo mnenj ljudi, ko so oni. 73 % vprašanih v Sloveniji meni, da se proti koruptivnim funkcionarjem redko ali nikoli ne ukrepa ustrezno. 24 % vprašanih v Sloveniji meni, da so vsi ali večina poslancev vpleteni v korupcijo. 39 % vprašanih v Sloveniji meni, da so vsi ali večina v kabinetu predsednika vlade vpleteni v korupcijo. |
Ugotovitev Transparency International je tudi ta, da imata Slovenija in Madžarska trenutno nekaj skupnega. Obe imata desničarski vladi. A ne le to. V obeh državah imajo bolj skrajno opredeljeni volivci izrazito drugačno zaznavanje politične integritete kot bolj zmerno opredeljeni volivci.
Povedano drugače: v Sloveniji volivci, ki se močno identificirajo z desnico, politično integriteto desne vlade zaznavajo 22% bolj ugodno kot zmerno opredeljeni volivci. Velja tudi nasprotno. Volivci, ki se močno identificirajo z levico, politično integriteto desne vlade zaznavajo 8% manj ugodno kot zmerno opredeljeni volivci. Razlika je torej v intenzivnosti. Povedano zelo preprosto: desni volivci so 3x bolj navdušeni nad desno vlado kot so levi volivci »nenavdušeni« nad to isto vlado. Vatli so torej drugačni.
Podoben pojav, le z manjšimi vrednostmi, so raziskovalci opazili tudi v Bolgariji, Finski, Grčiji, Slovaški in Španiji.
Sklepali bi lahko, da so v EU države, kjer sta se oblikovala dva močna politična pola, močna lojalnost politični stranki pa vpliva na to, kako ljudje gledajo na delo in integriteto institucij oblasti. Poročilo navaja mnenje dveh strokovnjakov, ki ocenjujeta, da demokracije za dobro delovanje potrebujejo zlasti dve politični normi: vzajemno toleranco političnih nasprotnikov in vzdrževanje od ravnanj, ki lahko ogrozijo sistem, čeprav so zakonita. S tega vidika je razdvajanje oziroma polarizacija težavna zlasti, ker predstavlja tveganje za spodkopavanje prve norme: recipročne strpnosti.
Opazno nizke stopnje zaznave integritete v političnih sistemih imajo lahko resne negativne učinke na demokracijo. Polarizacija političnega diskurza z vnosom mnenj »kritičnih državljanov« lahko zamegli podrobne ocene delovanja institucij in spodbudi negativno zaznavo sistema kot celote, ne pa posameznikov, ki so vzrok negativne zaznave. Razdvajanje uničuje pluralizem družb. To pa si politiki z avtoritarnimi težnjami pravzaprav želijo.
Trenutni val avtokratizacije bo skoraj neizbežno prinesel zmanjšanje pluralizma zaradi polarizacije. Pogosteje se odvija po na videz legitimnih korakih kot po državnih udarih. Politiki z avtoritarnimi težnjami spodkopavajo družbeno raznovrstnost s polarizacijo javne razprave in diskreditacijo svojih nasprotnikov – tudi s širjenjem lažnih informacij. V nadaljnji fazi pa oslabijo ali celo porušijo vzpostavljene sisteme nadzora.
V zadnjem članku bomo opisali možne ukrepe, da Slovenija ne zaide v začarani krog korupcije in kršitev človekovih pravic …
Kako torej nadaljevati, da Slovenija ne zaide v začarani krog korupcije in kršitev človekovih pravic? Kako naj državo usmerimo na pot, po kateri gre Italija, ne na pot Madžarske? Kako preprečiti razdvajanje družbe?
Preprostega načina, ki bi zagotovo deloval, ni. Predvsem je boj proti korupciji tek na dolge proge. Povsem verjetno je, da bo ocena Slovenije na CPI v prihodnjem letu še padla. A če želimo trend obrniti v rast, v izboljšanje, je nekaj korakov očitnih. Zanje se v TI Slovenia zavzemamo že leta. Za izboljšanje tako ocen kot dejanskega stanja na področjih preprečevanja korupcije, krepitve integritete in večanja transparentosti Slovenija nujno potrebuje:
|
Noben ukrep ne bo dovolj, če se ga ne bomo držali v praksi, in tega zahtevali tudi od odgovornih.
Zato ne dovolite, da teme, kot so korupcija, integriteta in transparentnost, izgubijo svojo odmevnost po volitvah.
Vsak dan se moramo boriti proti korupciji in si prizadevati za povečevanje integritete ter transparentnosti, če želimo, da bo naš svet #SvetBrezKorupcije.
Ne pozabite: v Transparency Internatioanl Slovenia deluje Center Spregovori!, ki nudi brezplačne in zaupne nasvete, kako varno prijaviti korupcijo. Pišite nam. Mi vam lahko pomagamo prijaviti korupcijo.
