Pri Transparency International EU (TI EU) so prejšnji teden objavili analizo predlogov reforme s področja preprečevanja konflikta interesov in zahtev za poročanje poslancev o svojih zunanjih aktivnostih. Analiza prijav obstranskih dejavnosti poslancev Evropskega parlamenta je razkrila, da se poslanci lahko izognejo navedbi nekaterih podatkov o dejavnostih, ki jih opravljajo. Slovenski zakonodajni okvir, k analizi katerega je prispevala tudi Transparency International Slovenia, je v poročilu prepoznan kot primer dobre prakse.
Izvoljeni predstavniki ljudstva so dolžni služiti javnemu interesu. Poslanci Evropskega parlamenta (EP) pa lahko opravljajo poljubno število plačanih in neplačanih obstranskih dejavnosti, pri čemer število, plačilo ali vrsta dejavnosti niso omejeni. To pomeni, da so poslanci EP sistematično izpostavljeni morebitnim navzkrižjem interesov, kar močno ogroža verodostojnost EP.
Poslanci Evropskega parlamenta so prijavili 1678 stranskih dejavnosti
Najnovejša analiza Transparency International EU zdaj prinaša popoln pregled obstranskih dejavnosti poslancev EP. Skupaj je bilo prijavljenih 1678 obstranskih dejavnosti, kar v povprečju pomeni več kot dve dejavnosti na poslanca EP. 30 % teh dejavnosti ustvarja letne zunanje prihodke, ki znašajo med 3,5 in 11,2 milijona evrov. Poslanci EP lahko mesečni bruto dohodek prijavijo le v širokem razponu, zaradi česar so med spodnjim in zgornjim razponom izračunov velike razlike. Dejansko bi lahko do 36 poslancev EP na leto prejelo več prihodkov iz obstranskih dejavnosti, kot znaša njihova plača v EP (9.975,42 EUR na mesec pred obdavčitvijo).
1 od 8 obstranskih dejavnosti poteka v organizacijah, ki dejavno vplivajo na politike EU
12 % vseh prijavljenih dejavnosti je bilo opravljenih v sodelovanju z organizacijami, ki so vpisane v Register za preglednost EU, torej tistimi, ki lobirajo v EU. To pomeni, da skoraj vsaka osma obstranska dejavnost poteka v organizacijah, ki dejavno vplivajo na politike EU. Med poslanci EP je tudi 16 odvetnikov, 12 svetovalcev in 9 članov izvršnih odborov – gre za poklice, pri katerih je tveganje navzkrižja interesov večje zaradi potrebe, da delujejo v najboljšem interesu strank.
1 od 5 prijav obstranskih dejavnosti je nenatančna
Pomembno je, da morajo poslanci EP natančno prijaviti svoje obstranske dejavnosti, vendar je sistem, ki trenutno preverja “verodostojnost” prijav, popolnoma neustrezen, saj omogoča objavo nejasnih opisov. Analiza TI EU je na primer razkrila nenatančne opise obstranskega dela, kot so “svetovalne dejavnosti”, “aktivni upokojeni odvetnik” ali “gospodarska dejavnost”, brez kakršne koli natančnejše opredelitve strank ali področja dela. Kar 20 % vseh prijav je nenatančnih ali nepopolnih, kar pomeni, da v njih manjkajo ključne informacije, ki so potrebne za učinkovito ugotavljanje in preprečevanje navzkrižja interesov.
42 % prijav obstranskih dejavnosti ne razkriva ključnih informacij
Problem je še bolj očiten pri zunanji zaposlitvi, oziroma podkategoriji dejavnosti, ki vključuje pogodbo o zaposlitvi ali samozaposlitev, saj jih 42 % ne razkriva natančnega položaja ali imena delodajalca. Od 88 poslancev EP, ki so prijavili deleže v podjetjih, jih je le šest navedlo število delnic, ki jih imajo v lasti.
Ugotovitve TI EU razkrivajo obseg obstranskih dejavnosti v EP in veliko tveganje, da poslanci EP morda ne delujejo vedno v javnem interesu. V luči afere Katargate in pred volitvami v EP je bistveno, da državljani dobijo jasno zagotovilo, da bodo njihovi izvoljeni predstavniki delovali zanje in ne v svojem zasebnem interesu. TI EU zato poziva k skoraj popolni prepovedi obstranskih dejavnosti poslancev EP z nekaterimi izjemami, kot sta izobraževanje in zdravstvo. Poleg tega mora EP uvesti strožji sistem preverjanja in učinkovito preprečiti nastanek morebitnih navzkrižij interesov.
Slovenski zakonodajni okvir kot primer dobre prakse
Analiza TI EU enega izmed primerov dobre prakse na tem področju najde tudi v slovenskem zakonodajnem okvirju, natančneje v Zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije, ki v 26. členu jasno prepoveduje izvajanje funkcije ali dejavnosti, ki po zakonu ni združljiva s funkcijo poslanca. Izjemo predstavljajo zahtevnejša strokovna, znanstvena, pedagoška, raziskovalna dela ali opravljanje kmetijske dejavnosti. Raziskava TI EU izpostavlja, da daje slovenska zakonodaja poseben poudarek na prepoved nekaterih vrst članstev, ki vključujejo upravljanje, nadzor ali zastopanje gospodarskih družb, zadrug, interesnih združenj, javnih zavodov, javnih skladov z izjemo za društva, fundacije in politične stranke. V primerjavi s tem EP ne predvideva nobenih omejitev za članstva, razen prepovedi lobiranja. To se odraža v zbranih podatkih, saj 81 % prijavljenih dejavnosti spada v kategorijo “članstvo”, ki vključuje sodelovanje v upravnih organih in odborih zasebnih organizacij. Dejstvo, da 18 % teh dejavnosti ne vsebuje natančnih podatkov o vlogah, opravljenih v okviru članstva, zahteva potrebo po sprejetju določb, ki bodo naslovile zaznana navzkrižja interesov.
Glasovanje na Odboru Evropskega parlamenta za ustavne zadeve
Prejšnji teden so evropski poslanci na Odboru za ustavne zadeve že glasovali o spremembah poslovnika in pravil vedenja za poslance. Pri glasovanju o prepovedi plačanih dejavnosti poslancev v imenu organizacij, ki so vpisane v t.i. Register za preglednost EU, so žal glasovali proti. Ob tem so celo omilili prej veljavne omejitve o poročanju finančnih interesov, saj so uvedli spodnjo mejo, nad katero morajo biti prihodki obstranskih zaposlitev prijavljeni, kar torej pomeni, da bodo lahko številne dejavnosti ostale neprijavljene. Ta teden je potekalo še glasovanje na plenarnem zasedanju zboru EP.
Besedilo povzeto/prirejeno na podlagi prvotne objave TI EU (v angleščini): TI EU analysis exposes conflict-of-interest risk in European Parliament
Analiza v celoti: Briefing note – MEP Declarations of Financial interests
Metodologija: Methodology – MEP Declarations of Financial Interests Briefing