Skupina držav Sveta Evrope proti korupciji (GRECO) je v svojem najnovejšem poročilu ocenila napredek Republike Slovenije pri izvajanju priporočil za krepitev integritete in preprečevanje korupcije pri najvišjih nosilcih zakonodajne in izvršilne veje oblasti. Dodatek k Drugemu poročilu o izpolnjevanju priporočil iz petega kroga Slovenije, s katerim se je Vlada seznanila sredi oktobra, ugotavlja, da Slovenija še vedno ni izpolnila priporočil v zadostni meri, čeprav so bile dosežene določene izboljšave.
Slovenija je leta 2017 prejela petnajst priporočil, ki so zajemala različna področja – od transparentnosti premoženjskega stanja do mehanizmov za preprečevanje nasprotij interesov v policiji. GRECO ugotavlja, da je Slovenija izmed petnajstih priporočil zadovoljivo izpolnila le pet. Šest priporočil je bilo delno izpolnjenih, štiri pa so ostala neizpolnjena.
Slovenija ni uspela izpolniti priporočila, ki je zahtevalo izdelavo celovitega načrta integritete za vlado. Načrt bi moral predstavljati nadrejeni strateški dokument, ki bi uskladil in povezal že obstoječe načrte na posameznih ministrstvih. Poleg tega ni izpolnila priporočil, ki sta se nanašala na razvoj organizacijske strategije in prakse za učinkovitejše preprečevanje in obvladovanje nasprotja interesov tako za zakonodajno kot za izvršilno vejo oblasti. Prav tako ni bila vzpostavljena ustrezna ureditev za preprečevanje in obvladovanje morebitnih nasprotij interesov pri policijskih uradnikih ob njihovem odhodu iz policijske organizacije.
GRECO ocenjuje, da so po drugi strani bile dosežene določene izboljšave pri zagotavljanju transparentnosti lobiranja, izvajanju usposabljanj za preprečevanje korupcije med najvišjimi nosilci zakonodajne oblasti in objavljanju posodobljenih navodil in pojasnil. Kljub temu GRECO ugotavlja, da je potrebno okrepiti institucionalne mehanizme za integriteto, zlasti na področju oblikovanja celovitega načrta integritete, vzpostavitve sistema zaupnega svetovanja, razvoja strategij za obvladovanje nasprotja interesov in izvajanja učinkovitega preverjanja premoženjskih razmer najvišjih državnih uradnikov.
Kar se tiče izvršilne veje oblasti, GRECO ugotavlja, da so bila dosežena pomembna izboljšanja na področju analiziranja dnevnih incidentov, kar omogoča učinkovitejše odkrivanje problemov in prepoznavanje trendov. Vzpostavljeni so bili tudi različni sistemi za ocenjevanje in obvladovanje tveganj. Vpeljava elektronske evidence nasprotij interesov predstavlja pomemben korak naprej, vendar je potrebno njeno učinkovitost še dodatno okrepiti z ustreznimi podpornimi mehanizmi. Napredek je viden tudi na področju enakosti spolov, saj so bili sprejeti ukrepi za povečanje zastopanosti žensk v policiji, in na področju zaščite prijaviteljev, vendar tu ostaja potreba po sistematičnem obveščanju vseh zaposlenih o možnostih prijave nepravilnosti. Prav tako je potrebno pregledati postopke ocenjevanja zaposlenih in zagotoviti, da so odločitve o napredovanju objektivne in transparentne ter ne v rokah ene same osebe. Posebno pozornost je treba nameniti preprečevanju in obvladovanju nasprotij interesov po zaključku zaposlitve v policiji.
Poročilo v slovenščini je objavila Komisija za preprečevanje korupcije:
https://www.kpk-rs.si/storage/uploads/4e6b2cc0-1d39-4dbf-a54e-3a01b835f48e/GRECO-Dslo-porocilo-2024.pdf
Več o postopku tudi v novici KPK:
https://www.kpk-rs.si/sl/novice/vse-novice/greco-sprejel-dodatek-k-drugemu-porocilu-o-izpolnjevanju-priporocil-slovenije