Transparency International (TI) Slovenia je v sredo, 20. novembra 2024, v veliki konferenčni dvorani Pošte Slovenije v Ljubljani organiziral že deveti Forum poslovne integritete in transparentnosti, ki je sovpadel s petnajsto obletnico delovanja naše organizacije. Dogodek, ki je potekal v sklopu 25. Mednarodnega tedna ozaveščanja o prevarah, se je letos osredotočil na problematiko korupcije pri javnih naročilih, nujnost ustrezne zaščite žvižgačev v luči prvega leta izvajanja Zakona o zaščiti prijaviteljev (ZZPri) in stanje integritete na Zahodnem Balkanu.
V uvodnem nagovoru je Igor Klančnik, član upravnega odbora TI Slovenija, izpostavil, da »korupcija ni abstraktni problem« in da Slovenija kljub izboljšavam na področju prijaviteljev še vedno ni naredila dovolj za boj proti korupciji, kar se odraža v letošnjem GRECO poročilu, ki je Sloveniji dalo negativno oceno kljub izboljšanjem na določenih področjih. Predsednik Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) Robert Šumi je prav tako poudaril prepočasen napredek Slovenije pri boju proti korupciji in opozoril na pomanjkanje prevzemanja odgovornosti in sankcij proti kršiteljem ter izrazil željo po večjem upoštevanju priporočil s strani zakonodajalcev. V zadnjem nagovoru pa je Jerneja Jug Jerše, vodja Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji, predstavila prizadevanja Evropske komisije na področju boja proti korupciji ter transparentnosti pri lobiranju in javnih sredstvih.
Simona H. Bosiger, ustanovna članica in prva predsednica društva, je nato v slavnostnem nagovoru ob 15. obletnici TI Slovenija predstavila skromne začetke organizacije, takrat še imenovane Društvo Integriteta. Kljub večkratnim grožnjam, vključno z grozilnimi pismi in preluknjanimi gumami, je vztrajala s svojo vizijo, ki se je realizirala v projektih, kot so Center Spregovori!, lobiranje v Sloveniji, korupcija v športu in drugih organizacijah ter Forum poslovne integritete in transparentnosti.
Prva predstavitev dneva je pripadla Adriani Gjergjek, prejemnici nagrade za najboljše zaključno delo s področja delovanja TI Slovenija. Predstavila je svojo magistrsko nalogo, v kateri se je ukvarjala s problemom korupcije pri javnih naročilih, ki so najbolj mamljiva za koruptivna dejanja. Problematiko je predstavila na primerih zaščitnih mask v času pandemije, gradnje bioplinarne in izgradnje informacijskega sistema v UKC Ljubljana.
Sledila je okrogla miza Javna naročila pod pritiskom: Transparentnost v času krize. Udeleženci so iz različnih zornih kotov osvetlili številne izzive s tega področja. Zlata Jerman je spregovorila o problemih, s katerimi se soočajo v Državni revizijski komisiji (DRK) za revizijo postopkov oddaje javnih naročil. Problematika se raztega vse od zapletene zakonodaje do neznanja naročnikov, ki včasih sploh ne vedo, kaj točno podpisujejo. Opozorila je, da so velikokrat problem razpisni pogoji in reference, ki niti niso potrebni. Županja Črne na Koroškem Romana Lesjak je temu ugovarjala in se je osredinila na pereči problem trenutne inflacije ter dolgotrajne in zapletene birokracije. Katja Štemberger Brizani s Pravne fakultete UL je omenila zapleteno in razdrobljeno zakonodajo, ki je navaden naročnik niti ne more poznati in pozvala k okrepitvi sodelovanja z drugimi pristojnimi organizacijami in krepitvi pomena integritete v ljudski zavesti. Direktor Zbornice gradbeništva in industrije gradbenega materiala pri GZS Gregor Ficko je izrazil kritiko predvsem na račun zakonodajalcev in njihovega nepoznavanja kompleksnosti strokovnih področij ter pomanjkanje vključevanja inženirjev v proces revizije morebitnih nepravilnosti pri javnih naročilih. Pozval je k večji transparentnosti pri sprejemanju odločitev, vključno z argumentacijo, zakaj je bil nek ponudnik sprejet in drugi ne.
Naslednja okrogla miza je bila Zaščita žvižgačev: prvo leto zakona, številni izzivi. Gregor Pirjevec iz Centra za zaščito prijaviteljev pri KPK je ocenil, da je prvo leto izvajanja zakona potekalo razmeroma dobro, čeprav stanje ni idealno in »je treba pobrusiti robove«. Poudaril je pomen finančne in pravne podpore za prijavitelje, pa tudi nudenje psiho-socialne podpore. Nina Trček, zunanja sodelavka TI Slovenija in pravnica pri Wilson Williams LLC, je poudarila pomembnost anonimnosti za prijavitelje, saj se lahko prostovoljno razkrijejo tudi kasneje, ko vzpostavijo zaupanje v zaupnika. Priznala je, da nekateri zaupniki ne razumejo povsem svoje vloge in da so zato potrebna dodatna izobraževanja s praktično naravnanostjo. Polona Pergar Guzaj iz ACFE Slovenija – Združenje preizkušenih preiskovalcev prevar je prav tako opozorila na pomanjkanje znanja nekaterih zaupnikov, zlasti s področja gospodarskega kriminala, saj so nekatere zadeve, ki so jim zaupane, lahko tudi kazenske narave. Omenila je tudi pomembnost anonimnosti in delila svojo izkušnjo, ko so s prijaviteljem komunicirali popolnoma anonimno, dokler ni po vzpostavitvi zaupanja sam izrazil željo po razkritju identitete. Robert Pavšek, vodja Oddelka za skladnost pri podjetju Koto d.o.o., je seznanil udeležence z dobrimi praksami iz zasebnega sektorja. V podjetju so uvedli funkcijo zaupnika že pol leta pred uveljavitvijo zakona. Navedel je koristne informacije in nasvete pa tudi zagate, na katere so naleteli pri nekaterih zaposlenih. Podjetje je nato poiskalo nove načine, s katerimi so seznanili zaposlene o pomenu zaščite žvižgačev. Njegove izkušnje so bile dragocen vpogled za vse udeležence foruma.
Sledilo je predavanje Preko meja: Podpora žvižgačem v obliki preselitve na drug kontinent Granta McLeoda, izvršnega direktorja kanadske organizacije The Integrity Fellowship and Sanctuary (IFS), ki je posebej za to priložnost obiskal Slovenijo. Predstavil je podporo in pomoč, ki jo omogoča njegova organizacija aktivistom za boj proti korupciji in žvižgačem iz tujine. Posvetil se je predstavitvi treh faz podpore, ki so znane kot 3R (recovery, regeneration, re-entry). IFS tako aktivno podpira žvižgače, jim nudi začasno varno zatočišče pred pregonom v državi izvora in jih spodbuja k nadaljnjemu aktivizmu na področju boja proti korupciji.
Na zadnjem, mednarodnem panelu z naslovom Onkraj indeksov korupcije: premislek o integriteti na Zahodnem Balkanu so se udeleženci posvetili vprašanju integritete na Zahodnem Balkanu. Isabelle Büchner iz Transparency International je podala ugotovitve Evropske komisije, ki temeljijo na poročilih nacionalnih organizacij TI. Ugotovili so, da so razširjena koruptivna dejanja, kot je favoriziranje, še vedno prisotna na zahodnem Balkanu. Odgovorne institucije nimajo ustrezne distance do odgovornih, kar je povezano s strahom pred izgubo zaposlitve ali drugimi povračilnimi ukrepi s strani odgovornih, vključno s politiki. Poudarila je, da so nujne institucionalne spremembe, saj mnoge sprejete reforme vsebujejo pravne vrzeli in omejeno transparentnost lastništva. Preiskovalka prevar Janja Skamlič iz Ernst & Young Slovenia se je strinjala, da marsikateri stereotipi o korupciji na Zahodnem Balkanu držijo. Ocenila je, da Slovenijo rešuje zgodnja vključitev v Evropsko unijo in je morala zgodaj uvesti protikorupcijsko zakonodajo. Zaradi tega uživa Slovenija izjemno zaupanje tujih investitorjev, v nasprotju s Srbijo, ki jo je predstavila kot primer države, v kateri je to zaupanje manjše. Čeprav je bila v Srbiji sprejeta določena zakonodaja za boj proti korupciji, je problem v sodstvu, ki šele zdaj razume pomen nekaterih zahtev. Poudarila je tudi pomen upoštevanja kulturnih specifik določenega okolja, če želimo, da je boj proti korupciji uspešen. Tina Divjak iz Komisije za preprečevanje korupcije je poudarila, da se je Slovenija šele v zadnjih letih uskladila z zahodnoevropsko zakonodajo na področju preprečevanja korupcije. Izpostavila je, da se je fokus šele zdaj preusmeril s prej prevladujočega lobiranja na širši koncept integritete. Po njenem mnenju največji problem v Sloveniji predstavljajo posamezniki, ki se izmikajo sodnim postopkom, ne spoštujejo sodnih odločb in širijo govorice o pristranskosti sodišč, s čimer spodbujajo nezaupanje med ljudmi.
Mednarodni govorci so nato spregovorili o stanju korupcije v svojih državah. Blagoja Pandovski, predsednik TI Severna Makedonija, je poudaril, da je njegova država dosegla določen napredek v boju proti korupciji, vendar glede na Indeks zaznave korupcije (CPI) še vedno dosega rezultate, ki kažejo na nezadosten boj proti korupciji. Opozoril je, da v Severni Makedoniji primanjkuje doslednih zavez za boj proti korupciji na vseh ravneh družbe, zlasti v visoki politiki in zasebnem sektorju, v katerih so koruptivna dejanja še vedno razširjena. Največja težava so po njegovem mnenju sodišča, ki so prežeta »s slabimi sodniki in nesposobnimi tožilci,« kar potrjuje tudi nizko zaupanje Makedoncev v sodišča, ki je le dvoodstotno. Vodja projektov Diana Metushi Krasniqi iz KDI/TI Kosovo je opozorila na težko gospodarsko situacijo v državi, ki se sooča z visoko stopnjo brezposelnosti. Čeprav kosovska diaspora pomembno prispeva k državnemu proračunu, se številni izseljenci ne želijo vrniti, saj ne vidijo možnosti za profesionalni razvoj in napredovanje. Kar 32 % prebivalcev meni, da nepotizem in korupcija predstavljata glavno oviro za uspeh v državi. V prizadevanju za vzpostavitev zahodnih standardov KDI/TI Kosovo spodbuja integriteto tudi v zasebnem sektorju, na primer s promocijo transparentnosti pri javnih naročilih. Leta 2018 je organizacija razkrila večje nepravilnosti pri gradnji ceste do Skopja, kar je le eden od številnih primerov, ki kažejo na sistematično korupcijo. Zlatko Minić iz organizacije Transparency Serbia je izrazil zaskrbljenost nad upadom demokracije v Srbiji. Čeprav je država zabeležila rast BDP-ja, ki je posledica povečanih državnih investicij, so številni posli sklenjeni na podlagi poznanstev in prijateljskih vezi, pri čemer pogodbe niso javno dostopne. Minić je opozoril, da čeprav so bile sprejete nove zakonodajne rešitve, njihova implementacija poteka površno. Država po njegovem mnenju manipulativno pristopa k upoštevanju zahtev ljudstva.
Deveti Forum poslovne integritete in transparentnosti je potrdil, da je boj proti korupciji globalni izziv, ki zahteva sodelovanje na vseh družbenih ravneh – civilne družbe, zasebnega sektorja in državnih institucij. Forum je bil spodbuda za nadaljnje delo in opomin, da je potrebna vztrajnost pri uresničevanju visokih standardov integritete, če si želimo zgraditi družbo, v kateri bodo vsi imeli enake možnosti. Samo tako bomo lahko zgradili družbo, ki bo temeljila vrednotah poštenosti, transparentnosti in integriteti.
Programski odbor devetega Foruma poslovne integritete in transparentnosti so sestavljali Neža Grasselli, Igor Klančnik, Marjan Kos, Drago Kos, Nina Trček Maruša Babnik in Dagmar Šober.