Slovenija je med najbolj naprednimi državami glede sistemske ureditve področja lobiranja, žal pa objavljeni podatki o lobističnih stikih kažejo, da je izvajanje zakona v praksi pomanjkljivo, kaže raziskava Lobiranje v Sloveniji – poziv k transparentnemu in etičnemu lobiranju. Prijavljanje lobističnih stikov s strani lobirancev ni dosledno oziroma se pri nekaterih organih sploh ne izvaja.
Zato je Ministrstvo za javno upravo z namenom ozaveščanja potencialnih lobirancev v sodelovanju s TI Slovenia pripravilo letak poimenovan: Lobiranje – kako se pravilno odzvati, ki predstavlja vodnik ravnanja za funkcionarje in javne uslužbence v primeru lobiranja. Vodnik vsebuje informacije o tem, kdo so registrirani lobisti in kdo lahko nastopa kot neregistrirani lobist, poleg tega vsebuje primere dovoljenega in primere nedovoljenega vplivanja.
(kliknite na sliko za povečavo)
V zvezi z lobiranjem in prijavo lobističnih stikov je pogosta napačna predstava o tem, kaj lobiranje je in s tem povezana negativna konotacija lobiranja kot takega. Lobiranje, ki se izvaja skladno z zakonom, je namreč povsem legitimna dejavnost, s katero dovoljeni interesi interesnih organizacij, na formalen in transparenten način dostopajo do formalnih centrov odločanja v javnih zadevah. Lobiranje torej pomeni nejavne vendar legitimne vplive na odločanje v zadevah javnega pomena.
Vodnik za primere lobiranja je Ministrstvo za javno upravo posredovalo vsem ministrstvom, vladnim službam in samoupravnim lokalnim skupnostim ter ga priporočilo za objavo na spletnih straneh organov ter za siceršnjo čim širšo distribucijo in uporabo v okviru posameznega organa.
