Kolegi iz Transparency International EU (TI EU) so že v letu 2023 poročali o obstranskih dejavnostih poslancev Evropskega parlamenta. Raziskavo so zatem razširili ter izsledke z zanimivimi ugotovitvami objavili spomladi letos tik pred volitvami v Evropski parlament. Sedaj so analizirali obstranske dejavnosti novo izvoljene zasedbe EP – ali se je transparentnost ter integriteta poslancev EP na tem področju izboljšala? Preverite v nadaljevanju.
Prevedeno in povzeto po objavi TI EU s sedežem v Bruslju.
Izvoljeni Evropski parlament (EP) bi lahko predstavljal novo obdobje. Navsezadnje ga je leta 2022 pretresel verjetno največji korupcijski škandal, kar jih je kdaj doživel. Posledično je nekoliko zaostril svoja notranja etična pravila, vendar je v veliki meri pustil nerešen, morda najbolj očiten problem parlamentarne etike – preprečevanje in obvladovanje nasprotij interesov. Pravzaprav so nasprotja interesov v zvezi z dodatnimi obstranskimi deli, strogo gledano, dovoljena, dokler so poslanci EP o njih transparentni.
Poslanci EP so torej imeli priložnost začeti znova. Imeli so priložnost pokazati, da svoje na novo pridobljene volilne mandate jemljejo resno, tako da bi zavrnili dodatna dela. Analizirali smo njihove izjave o zasebnih interesih, da bi ugotovili, ali so poslanci Evropskega parlamenta izkoristili to priložnost.
Ključne ugotovitve
Namesto tega smo ugotovili, da so poslanci EP tokrat prijavili več stranskih dejavnosti, kot so jih imeli ob koncu prejšnjega mandata. Pravzaprav ima 74 % poslancev EP – oziroma trije od štirih – neko obliko stranske dejavnosti, kot razkriva naša najnovejša raziskava o novem EP. Skoraj tretjina poslancev EP je prijavila vsaj eno dejavnost, ki prinaša dohodek, pri čemer je skupni letni dohodek obstranski dejavnosti ocenjen na 6,3 milijona evrov. Naj spomnimo, poslanci EP zaslužijo približno 100.000 evrov na leto kot svojo plačo. Pri zneskih stranskega dohodka nimajo omejitev, dokler so o njih transparentni.
»Skupni letni dohodek obstranski dejavnosti ocenjen na 6,3 milijona evrov«
Vseeno pa se soočijo z eno teoretično omejitvijo glede tipov stranskih zaposlitev, ki jih lahko opravljajo – ne smejo se »vključevati v plačane lobistične aktivnosti, ki so neposredno povezane s postopkom odločanja v EU.« To je precej nejasna omejitev: vrste aktivnosti, ki bi lahko spadale pod to določbo, niso uradno navedene nikjer. Pravzaprav je analiza pokazala, da je 159 aktivnosti povezanih s subjekti, ki so registrirani v Registru za preglednost (EU). To je 159 stranskih aktivnosti z organizacijami, ki aktivno sodelujejo pri lobiranju za spremembo pravil EU. Čeprav je treba upoštevati natančno naravo dejavnosti, registrirana dejavnost vedno zahteva nadaljnji nadzor.
Oglejmo si nekaj primerov od 1700 prijavljenih dejavnosti:
- Poslanec EP je član Odbora za okolje, medtem ko za eno največjih elektroenergetskih podjetij v Evropi, ki je registrirano v Registru za preglednost, letno zasluži dodatnih 5000 evrov.
- Poslanec EP je član tako Odbora za okolje kot Odbora za kmetijstvo, medtem pa letno zasluži še 51.240 evrov kot predsednik Bavarskega kmečkega združenja.
- Poslanec EP je v nadzornem svetu družbe BayWa AG in s tem zasluži izjemnih 75.000 evrov na leto. To mednarodno podjetje deluje na številnih področjih, vključno (ne pa tudi omejeno) s kmetijstvom, gradbeništvom in energetiko.
- Drug poslanec EP je neodvisni svetovalec v avtomobilski industriji in letno zasluži približno 120.000 evrov, hkrati pa je član treh odborov, pristojnih za okolje, industrijo in notranji trg.
Našli smo tudi bolj nejasne opise dejavnosti, ki so jih predložili poslanci EP, kot na primer »samozaposlena oseba« ali »član nadzornega sveta« (brez navedbe, na kateri subjekt se to nanaša). Čeprav so se opisi dejavnosti od naše zadnje analize izboljšali, saj je le 8 % dejavnosti pod našim pragom najboljše prakse, smo še vedno našli 23 poslancev EP z dejavnostmi, ki prinašajo dohodek, brez navedbe ustreznega zneska dohodka.
Razlage za to segajo od »tega ni mogoče določiti v tej fazi« do »dohodek od svetovanja bo določen na koncu tekočega leta na podlagi opravljenih dejavnosti«. Namen izjav je omogočiti javni nadzor nad temi stranskimi zaposlitvami. Poznavanje vrste dejavnosti, imena organizacije, lastniške strukture in dejanskih dohodkov je ključnega pomena za preprečevanje nasprotij interesov.
Analiza po političnih skupinah in državah članicah EU
Našli smo velike razlike v številu stranskih dejavnosti glede na politične skupine v Evropskem parlamentu. Med desetimi poslanci z najvišjim zaslužkom izvirajo skoraj vsi iz političnih skupin desnega političnega spektra.
Če pogledamo povprečni dohodek na politično skupino, so na vrhu Evropski konservativci in reformisti (ECR) s predvidoma 55.000 evri letno za poslance, ki so prijavili dohodek. To je bistveno višje od povprečnega dohodka 29.000 evrov za vse poslance z dohodkom.
Kar se tiče povprečnega dohodka po državah, so na vrhu poslanci EP s plačanimi obstranskimi dejavnostmi iz Romunije, Cipra in Luksemburga. Pri tem pa je Romunija izjema. Pomembno je omeniti, da romunski poslanci EP na nacionalni ravni pred volitvami elektoralni komisiji predložijo izjave o interesih, s čimer se njihove stranske dejavnosti dodatno pregledajo. Podobno morajo francoski poslanci EP predložiti izjave Visokemu organu za transparentnost v javnem življenju, neodvisnemu organu, ki lahko proaktivno preiskuje izjave. Večina poslancev EP pa se ne sooča z nacionalnim nadzorom. To še dodatno podkrepi nujno potrebo po učinkovitem sistemu na ravni EU.
Analiza po spolih
Dodatno smo preučili še uravnoteženost spolov v teh izjavah. Trenutna porazdelitev spolov v EP je sestavljena iz 61 % moških in 39 % žensk. Absolutno število plačanih stranskih dejavnosti skoraj odraža to razmerje (67 % moških in 33 % žensk). Ko pa pogledamo zneske, ki jih prejmejo poslanci EP, se podatki precej drastično spremenijo: moški poslanci EP prejmejo 81 % (5,2 milijona evrov) vsega zasluženega stranskega dohodka. Ženske zaslužijo 19 % (1,1 milijona evrov) od celotnega zneska.
Novo obdobje?
Novi Evropski parlament ima torej iste stare težave. Sistem izjav je samoupravni, brez proaktivnega preverjanja, ki bi preverjalo točnost posredovanih informacij in učinkovito obvladovalo morebitna nasprotja interesov. Kot priznava sam parlament, so poslanci EP »osebno odgovorni za vsebino svojih izjav. Ni mandata za preiskovanje ali preverjanje vsebine in ni pravne podlage za zahtevo po dokazilih ali podpornih dokumentih.« Ni jasno, zakaj parlament ne bi mogel izvajati teh minimalnih preverjanj.
Ob začetku novega mandata so poslanci EP podedovali neustrezen etični sistem, ki je posledica neuspešnega procesa reforme notranjih pravil parlamenta. Sistem je prežet z luknjami: stranske zaposlitve in nasprotja interesov ostajajo dovoljeni. Poslanci EP še vedno ne razkrivajo vseh podrobnosti, potrebnih za ustrezen nadzor. Parlamentarne službe trdijo, da nimajo mandata za zahtevo po dodatni dokumentaciji za preverjanje vsebine. Kadar se odkrijejo kršitve, so poslanci EP redko sankcionirani. In tudi v primeru sankcij so te šibke in nezadostne, da bi služile kot učinkovito odvračanje. Kršitve kodeksa preiskuje posvetovalni odbor, ki ga sestavljajo sami poslanci EP. Uporaba Kodeksa ravnanja je v celoti odvisna od dobre volje predsednika parlamenta.
Poslanci EP morajo izkoristiti priložnost novega mandata, da končno vzpostavijo kulturo integritete z ustreznimi in izvršljivimi pravili. Parlament si ne more privoščiti še enega korupcijskega škandala tipa Qatargate. Državljani si zaslužijo boljše. Zagotoviti jim je treba, da so odločitve, sprejete v njihovem imenu, brez neprimernega vpliva in nasprotij interesov.
Ključna priporočila
- Evropski parlament bi moral poslancem prepovedati vključevanje v stranske dejavnosti, plačane ali neplačane, z organizacijami, ki si aktivno vplivajo na oblikovanje politik EU.
- Parlament bi moral skrbno preverjati izjave s sistemom predhodnega pregleda, da bi preiskal popolnost, točnost in iskrenost vsebovanih informacij. Netočne in nepopolne izjave bi morale biti kategorično zavrnjene. Parlament bi moral uvesti strožje sankcije v primerih neupoštevanja pravil.
- Obrazci za izjave bi morali omejiti prosto besedilo in od poslancev zahtevati, da navedejo stranke (kjer je to primerno), gospodarski sektor ter ime subjektov, kot so registrirani v nacionalnih poslovnih registrih.
- Obseg podatkovnega portala bi bilo treba razširiti tako, da bi vključeval vse informacije, povezane s poslanci EP, vključno z glasovanji, vlogami, izjavami o zasebnih interesih, srečanji z lobisti in izjavami o udeležbi na dogodkih, ki jih sponzorirajo tretje osebe, objavljene v strojno berljivih formatih.
- V primeru zaznanega nasprotja interesov bi morali poslanci EP sprejeti potrebne ukrepe za rešitev nasprotja interesov in jim ne bi smeli dovoliti opravljati nobene funkcije, povezane s tem nasprotjem, vključno z vlogo poročevalca ali poročevalca v senci pri določeni zadevi, brez potrebe po glasovanju pristojnega odbora. Že sama zaznava nasprotja interesov bi morala zadostovati, da jim prepreči opravljanje takšnih vlog, dokler se nasprotje interesov ne reši.