V Transparency International (TI) Slovenia smo Ministrstvu za pravosodje posredovali komentarje na predlog Zakona o zaščiti prijaviteljev (ZZPri). S komentarji želimo v TI Slovenia predvsem izboljšati trenutni predlog zakona, da bi ta nudil ustrezno zaščito čim širšemu krogu žvižgačev.
»Rok za pravočasen prenos Direktive EU o zaščiti žvižgačev je Slovenija zamudila. To gotovo ni dobro, a ta zamuda ni ovira, da predlagatelj v Državni zbor ne bi poslal zakona, ki bi bil lahko zgled ostalim državam. Kot govorimo že zadnji dve leti: prizadevamo si za oblikovanje in sprejem ambicioznega, naprednega zakona, ki bo nadgradil direktivo in žvižgačem nudil celovito zaščito,« je povedal Sebastijan Peterka, vodja projektov pri TI Slovenia.
V TI Slovenia smo v predlogu zaznal več področij, kjer je mogoče predlog nadgraditi, zato so tudi komentarji obsežni, vanje pa so vključene tudi številne dobre prakse iz tujine. »Predlog bi moral ščititi vse žvižgače, a se zdi, da trenutna ubeseditev tega ne omogoča, saj so področja uporabe omejena. Po našem mnenju bi morale biti omejene le izjeme. Prav tako smo zelo kritični do neobravnave anonimnih prijav, kar ni v skladu z najboljšimi praksami in trendi na področju. Predlog pa bi moral dajati tudi več pravic žvižgačem, saj imajo že tako v večini primerov slabo izhodišče. Ne pozabimo, gre za posameznike, ki tvegajo ne le trpinčenje na delovnem mestu, odpoved delovnega razmerja, ampak tudi očrnitve v javnosti, celo fizične napade,« je še dodal Peterka. Ob teh pomanjkljivostih opozarjamo tudi na nizke kazni za izvajanje povračilnih ukrepov in na pomanjkanje ukrepov za psihosocialno pomoč žvižgačem.
V TI Slovenia še opozarjamo na razmeroma nedorečene posledice predloga zakona in pomanjkanje načrta uveljavitve zakona oz. njegovih mehanizmov v praksi, tako z vidika kadrov kot z vidika tehničnih rešitev. Zato pričakujemo, da bo v nadaljevanju veliko poudarka danega tudi zagotavljanju ustreznih pogojev za uresničevanje zakona po njegovem sprejetju. »Želimo si, da bo v nadaljevanju proces oblikovanja končnega predloga bolj vključujoč ter bomo s skupnimi močmi prišli do zakona, ki si ga žvižgači zaslužijo. Hkrati pa nas po sprejetju čaka še veliko dela, da bodo žvižgači tudi v praksi zares zaščiteni,« je sklenil Peterka.
Žvižgači po vsem svetu, tudi v Evropi in Sloveniji, z razkritji sumov korupcije, nesmotrne porabe javnega denarja, nepravilnosti v javnem zdravstvu in pri varovanju okolja rešujejo življenja in milijarde evrov. Tem pogumnim posameznikom zaradi prijav prepogosto grozijo povračilni ukrepi. V nedavni raziskavi Transparency International Svetovni barometer korupcije 2021 (GCB) za Evropsko Unijo je skoraj dve tretjini vprašanih iz Slovenije ocenilo, da se ljudje ob prijavi korupcije bojijo povračilnih ukrepov, kar je tretji najvišji delež v EU.
Zgodbe žvižgačev so zgodbe navadnih ljudi, ki so bili zaradi razkritij sumov nepravilnosti v javnem interesu tudi odpuščeni, deležni groženj s smrtjo ali obsojeni na zapor.
Z objavo zgodb resničnih žvižgačev želimo prikazati, zakaj je za boj proti korupciji in ostalim grožnjam javnemu interesu in pravni državi dobra zaščita žvižgačev nujna. Preberite jih.