Izšlo je novo poročilo Indeks finančne tajnosti, ki ga vsako drugo leto izda mreža Tax Justice Network. Indeks finančne tajnosti 2020 ugotavlja, da se je finančna transparentnost v svetu v povprečju izboljšala. Obenem pa poziva k sankcijam za države, ki so na indeksu nazadovale, kot so ZDA, Kajmanski otoki in Velika Britanija. Slovenija zaseda 128. mesto med 133 državami sveta.
V šesti ediciji indeksa je po dolgih letih prvič prišlo do spremembe na vrhu držav, ki v svetu najbolj prispevajo k finančni tajnosti. Vrh, ki ga je dolga leta zasedala Švica, so tokrat zasedli Kajmanski otoki, drugo mesto pa pred Švico zasedajo Združene države Amerike. Slovenija je, z majhnim deležem svetovnega trga finančnih storitev za nerezidente ter z nadpovprečno transparentnostjo finančnega in pravnega sistema, na koncu seznama v poročilo vključenih držav.
Alex Cobham, direktor mreže Tax Justice Network, pravi: »Svet je začel zmagovati v boju proti finančni tajnosti in to je dobra novica za vse. Zaradi finančne tajnosti lahko karteli, ki trgujejo z drogo, uporabljajo banke, davčne zlorabe so uresničljive, trgovina z ljudmi pa donosna – vendar večina držav jasno daje vedeti, da to ni svet, ki ga želimo. Ustvarjanje pravičnega sveta, ki obravnava vse člane družbe kot enakovredne, pomeni reprogramiranje naših finančnih in davčnih sistemov, da bodo delovali na načelu transparentnosti, ne tajnosti, kar bi onemogočilo, da bi kriminalci in elite ostali neopaženi, ter zagotovilo, da imajo države dovolj sredstev in upravljavskih kapacitet, da bi nudile podporo vsem za smiselno in izpolnjujoče življenje. Pred nami je še veliko dela – naše vlade morajo okrepiti svoja prizadevanja.«
Maruša Babnik, strokovna sodelavka Ekvilib Inštituta, dodaja: »Uvrstitev Slovenije na dnu lestvice je glede na velikost trga in že sprejete ukrepe pričakovana. Indeks finančne tajnosti omogoča vpogled, kje imamo še prostora za izboljšave, po drugi strani pa mora služiti tudi kot opozorilo, saj si ne smemo privoščiti, da se v stališčih pridružujemo državam, kot so Luksemburg, Malta, Ciper in Irska, ko gre za vprašanja transparentnega poslovanja na mednarodnem nivoju. Omenjene države so v prvi trideseterici Indeksa in z njimi Slovenija, s še nekaterimi drugimi državami, blokira napredovanje EU pri uvedbi javnega poročanja po državah o ustvarjenih dobičkih in plačanih davkih za multinacionalke. Slovenija po nekaterih konzervativnih ocenah vsako leto izgubi okoli 140 milijonov evrov davčnih prihodkov zaradi prenašanja dobičkov v znane davčne oaze. V našem interesu je, da aktivno zahtevamo večjo preglednost tudi od drugih držav«.
Vid Tomić, generalni sekretar, Transparency International Slovenia, poudarja: »Transparency International Slovenia in Ekvilib Inštitut sta že v 2017 pozivala odločevalce k bolj odločni drži na mednarodnem parketu, a nedavne odločitve kažejo, da se Slovenija še vedno ne zavzema za rešitve, ki bi pripomogle k bolj preglednemu mednarodnemu finančnemu sistemu. Pričakujemo, da se bo Slovenija v prihodnosti aktivno zavzemala za večjo transparentnost in preprečevanje zlorab finančnega sistema, zaradi katerih trpi tudi slovenski proračun.«
Poročanje po državah je ena od treh osnovnih reform za davčno pravičnost, ki so v zadnjih letih pridobila največ pozornosti s strani aktivistov, davčnih strokovnjakov in zakonodajalcev v boju proti izmikanju davkom. Med tem, ko indeks kaže napredek držav na področju avtomatične
izmenjave podatkov med državami ter registracije lastništva, vključno z registracijo dejanskega lastništva, pa je napredek držav na področju poročanja po posameznih državah skoraj neopazen. Veliko držav, vključno z nekaterimi članicami EU, odlaga z uzakonitvijo obveznega poročanja po posameznih državah. Kljub temu pa nekatera večja podjetja že prostovoljno poročajo te podatke, pri čemer jim bo letos pomagal tudi prvi globalni standrad za celovito razkritje davčnih podatkov, ki ga je objavila pobuda Global Reporting Initiative (GRI) decembra lani.
»Pozivamo, da države dohitijo potrebe in zahteve investitorjev, javnosti, podjetij, davčnih svetovalcev in nenazadnje zakonodajalcev samih ter tudi uzakonijo obvezno javno objavljanje podatkov o ustvarjenih dobičkih in plačanih davkih podjetij za vsako državo, v kateri poslujejo,« pravi Babnik.