Transparency International Slovenia je danes predstavilo poročilo Nevidni lastniki – transparentnost dejanskega lastništva, ki razgalja problematiko skritih lastnikov in negativne posledice anonimnih podjetij. »Afera Panamski dokumenti nam je nazorno pokazala, kako utajevalci davkov, kriminalci, teroristi in koruptivni izrabljajo svojo anonimnost za zlorabe. Te ekscese moramo preprečiti, saj predstavljajo družbeno anomalijo« je povedal Sebastijan Peterka, avtor raziskave. Negativne posledice zlorab čutijo tako podjetja, kot posamezniki. Od finančnih izgub, sodnih postopkov, nobelovec Stiglitz pa govori celo o povečevanju svetovne neenakosti zaradi anonimnih podjetij. Transparentnost predvsem skozi javno dostopne registre dejanskega lastništva manjša našteta tveganja.
Poročilo je preko mednarodne metodologije ocenilo zakonodajo, ki ureja transparentnost dejanskega lastništva. Slovenski zakonodajni okvir je prejel 82% in bil označen kot zelo močan. Ocena je posledica pravkar sprejetega Zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma. »Ocena naj odločevalcev in javnosti ne zavede v prepričanju, da sistem nima pomanjkljivosti. Še vedno lahko izboljšamo transparentnost dejanskih lastnikov. Prav tako pa bi se morali odločevalci tudi na mednarodnem parketu aktivno zavzemati za večjo transparentnost, saj smo v času pogajanj za novo direktivo EU, ki bi lahko pomenila velik korak naprej tudi v svetovnem merilu« je poudaril Peterka. TI Slovenia v poročilu izpostavlja devet priporočil za odločevalce: potrebno je uvesti register dejanskih lastnikov, ki bi bil skladen z mednarodnimi standardi za odprte podatke, dopolniti definicijo dejanskega lastnika gospodarskih družb, potrebno je aktivno preverjati vsebino registra, ukiniti prinosniške delnice, omejiti odtekanje javnih sredstev in premoženja v anonimna podjetja ter ustrezno zaščititi prijavitelje in žvižgače, ki opozarjajo na nepravilnosti.
Pomemben del poročila so tudi študije primerov, ki nazorno kažejo na razsežnosti problematike v praksi. Tako se poročilo poglobi v Šrotov prevzem Pivovarne Laško in privatizacijo Adrie Airways. Poročilo pa razkriva tudi nov primer, plod preiskave TI Slovenia, ki odkriva kako je javni zavod plačal storitev v davčno oazo podjetju, katerega dejansko lastništvo ni jasno razvidno.
