Transparency International Slovenia v novem poročilu Lobiranje v Sloveniji: Poziv k transparentnemu in etičnemu lobiranju opozarja na šibke točke slovenske zakonodaje na področju lobiranja in na prevelik razkorak med zakonodajo in prakso. Te pomanjkljivosti in neuspešno uveljavljanje obstoječih predpisov utirajo pot zlorabam oblasti in zvišujejo tveganje za ugrabitev države.
Poročilo prinaša prvi celosten vpogled na področje lobiranja v Sloveniji. Transparency International Slovenia (TI Slovenia) je v sodelovanju s strokovnjaki (iz akademskih vrst, javnega in zasebnega sektorja, medijev in med poklicnimi lobisti) ocenila državno ureditev lobiranja in sorodnih dejavnosti v Republiki Sloveniji. Natančneje preučuje pravila in prakse v zvezi s spodbujanjem transparentnosti, integritete in enakostjo dostopa pri oblikovanju in sprejemanju odločitev javnega pomena.
Izsledki raziskave so potrdili, da je lobiranje v Sloveniji zakonsko urejeno, vendar je Slovenija zaradi pomanjkljivosti v zakonodaji in predvsem implementacije le te v praksi na tem področju dosegla le 55 od skupno 100 točk. Zakonska ureditev stoji na trdnih temeljih, vendar slabi rezultat pomeni, da jih bo treba nadgraditi, če želimo državo in njene državljane karseda uspešno zaščititi pred vplivi nezakonitega lobiranja in njegovimi negativnimi posledicami.
Eden od poglavitnih izsledkov poročila razkriva, da lobiranje v Sloveniji poteka večinoma izven okvira zabeleženih in prijavljenih lobističnih stikov – skrivaj, za zaprtimi vrati. Tovrstne netransparentne prakse v lobiranju pričajo o zakonskih pomanjkljivostih in neuspešnem uveljavljanju slovenske zakonodaje v praksi.
Če želimo, da postanejo dejavnosti vseh tipov lobistov popolnoma transparentne in etične, moramo vzpostaviti dodatne mehanizme. Eden od najpomembnejših korakov je, da zagotovimo, da vsak sprejeti predpis dobi svojo ‘zakonodajno sled’, saj je trenutno nejasno, kdo vpliva na pripravo in sprejetje zakonodaje. Poleg tega je ključnega pomena, da za popolno zakonodajno sled in transparentnost lobističnih stikov poskrbimo z uvedbo informacijskih tehnologij.
Poleg tega je potrebno ukrepati tudi glede neuravnotežene sestave svetovalnih in delovnih skupin v Sloveniji, saj je poročilo to področje prepoznalo kot najšibkejši del sistema. Pogosto je zaradi razširjene uporabe oz. zlorabe hitrih zakonodajnih postopkov nemogoče zagotoviti, da bi pri sprejemanju javnih odločitev lahko sodeloval širši krog deležnikov, kot jasno ponazarja ena od treh študij primerov v poročilu.
Poročilo razkriva velike pomanjkljivosti na področju samoregulacije, s katero bi lahko zapolnili vrzel zaradi pomanjkljive zakonodaje s tem, da bi med lobisti in interesnimi skupinami spodbujali odgovorno lobiranje. Kljub potencialu je to v Sloveniji trenutno slabo razvito področje.
Generalni sekretar TI Slovenia Vid Doria poudarja: »Kljub temu da je lobiranje sestavni del demokracije in igra pomembno vlogo pri omogočanju deležnikom in javnosti, da sodelujejo v odločevalskih procesih in zadevah javnega interesa, v Sloveniji vlada izredno negativen odnos do lobiranja, ki se ga pogosto enači s korupcijo.« Razviti je treba aktivno razpravo, ki bo pokazala, kako lahko etično in transparentno lobiranje okrepi demokratične processe in kako zagotavljanje pogojev za širše sodelovanje v procesu omogoča pestrost prispevkov, ki je potrebna za zaščito javnega interesa.
»Slovenija bi lahko na podlagi trenutne zakonodaje prevzela vodilno vlogo na tem področju v Evropi, če bi sprejela priporočila, ki jih izpostavljamo v tem poročilu. Njihov sprejem bi zagotovil transparentnost in integriteto lobiranja, izboljšal zakonsko ureditev in nadzor, hkrati pa pripomogel k osveščenosti deležnikov in širše javnosti«, dodaja Doria. TI Slovenia predlaga spremembe trenutne zakonske ureditve, prilagoditve zakonodaje o financiranju političnih strank, vzpostavitev mehanizmov za samoregulacijo in razvoj celostnega programa za dvig etičnih standardov in osveščenosti vseh deležnikov.
Poročilo Lobiranje v Sloveniji: Poziv k transparentnemu in etičnemu lobiranju Lobbying in Slovenia je del regionalnega projekta, ki zajema ocenitev zakonske ureditve in praks na področju lobiranja v 19 evropskih državah. Raziskavo smo izvedli na podlagi mednarodne metodologije z uporabo 65 vprašanj za ocenitev stanja. Namen poročila o lobiranju v Sloveniji je: oceniti obstoječe predpise, politike in prakse na področju lobiranja v Sloveniji; prepoznati korupcijska tveganja ter druga tveganja in primere v zvezi s pomanjkanjem nadzora nad lobiranjem; izpostaviti obetavne prakse na področju lobiranja v Sloveniji; in oblikovati priporočila in rešitve za odločevalce in predstavnike interesnih skupin v javnem in zasebnem sektorju.
Celotno poročilo pa si lahko ogledate na tej strani.
