our values

PRAVIČNOST

O korupciji

Vas zanima kaj je korupcija ali pa se želite seznaniti s katerim izmed področij podrobno? Ponujamo odgovore na pereča vprašanja o korupciji in transparentnosti.

Pravno svetovanje

logo spregovori pagemodule

Ste bili priča korupciji ali zanjo veste? Ste žrtev povračilnih ukrepov, ker ste na nepravilnosti opozarjali? V okviru projekta Spregovori izvajamo brezplačno pravno svetovanje in informiranje.

Podpri

Želite prispevati k boju proti korupciji? Včlanite se, donirajte, namenite nam del dohodnine ali kako drugače pomagajte društvu pri delovanju. Vsak prispevek šteje!

Ali so informacije javnega značaja res javne?

Transparency international Slovenia opozarja, da omejen dostop do informacij javenga značaja onemogoča učinkovit vpogled v delovanje države. Pri svojem delu se TI Slovenia pogosto srečava z ovirami pri dostopu do informacij, ki so bile tako administrativne, kot tudi finančne ali formalne oblike. Kljub pravici do informiranosti so stroški posredovanja nekaterih informacij previsoki, postopki predolgi, krog zavezancev pa preozek. Če k temu dodamo še nizko osveščenost državljanov o pravicah in zavezancev o načinih odločanja v teh postopkih, to znižuje učinkovitost ureditve same.

S takšnimi težavami se TI Slovenia sooča pri svetovanju in reševanju primerov prijav neetičnih in koruptivnih dejanj ter izvrševanju svoje funkcije predstavnice civilne družbe. »Učinkovit dostop do informacij je orodje, s katerim lahko nevladne organizacije izvajamo naše poslanstvo, tudi kot varuhi javnega interesa in nadzorniki manipuliranja z javnimi sredstvi. To orodje ne more zadovoljiti svojega namena – to je višja transparentnost delovanja države, če organi dostop do informacij širši javnosti omejujejo z različnimi preprekami« pravi generalni sekretar Vid Doria.

ijz2Z namenom boljše ureditve na tem področju je TI Slovenia izdalo priporočila odločevalcem Ali so informacije javnega značaja res javne? Priporočila so nastala v okviru Centra za zagovorništvo, informiranje in pravno svetovanje prijaviteljem korupcije z namenom zagotoviti možnost nadzora nad delovanjem širšega javnega sektorja in porabo javnih sredstev, ter dvigom transparentnosti delovanja države. Vodja projekta Spregovori! Anja Rupret poudarja, da se je na TI Slovenija »od jeseni 2014 obrnilo kar 400 državljanov, od tega je bilo več kot 200 prijav korupcijskih in drugih neetičnih ravnanj«. Večina prijaviteljev se ne zaveda pravic, ki jih Zakon o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ) omogoča ter instituta dostopa do informacij ne uporablja. Kdor pa se poda na pot pridobivanja informacij se pogosto sooča s praktičnimi ovirami. S priporočili opozarjamo na ovire, ki obsegajo med drugim tudi problem zaračunavanja stroškov posredovanja informacij.
TI Slovenia ugotavlja, da finančno breme prosilce, ki večinoma delujejo v javnem interesu, odvrne od zahtevka po informacijah, ki bi služile kot potencialen dokaz o nepravilnostih. Sedanja ureditev omogoča vključitev stroškov dela med materialne stroške, ki jih zavezanec lahko zaračuna za posredovanje informacij javnega značaja. To dejansko pomeni, da državljani storitev posredovanja plačamo dvakrat. Organi z zaračunavanjem stroškov dela kršijo tako zakon kot tudi mednarodno Konvencijo Sveta Evrope, v praksi pa onemogočajo enakopraven in enostaven dostop do IJZ. Stroški posredovanja so v določenih primerih lahko celo višji od 1500 eur. »Zakon in uredba morata zato jasno zapisati, da stroški storitve posredovanja IJZ ne predstavljajo materialni stroški in so kot takšni neupravičeni. Zaradi prenizke informiranosti naj vlada tudi izvede izobraževanja za zavezance o pravilnem izvajanju postopkov in takoj ratificira Konvencijo Sveta Evrope o dostopu do uradnih dokumentov, ki jo je podpisala že leta 2009« je nadaljevala Anja Rupret.

TI Slovenia prav tako opozarja na neurejenost področja lobiranja in objave podatkov o lobistih. Trenutna ureditev omogoča izjeme, ki vplivajo na odločitve javnega pomena. Osebna imena nepoklicnih lobistov, ki niso uradni zastopniki in izvoljeni predstavniki organizacije, niso javna.. Kadar je interes javnosti očitno močnejši od interesa zaščite informacij, se mora z zakonom odrediti javnost podatkov. Podatki o nepoklicnih lobistih in tistih, ki vplivajo v imenu interesnih organizacij, so skriti, čeprav opravijo skoraj vse lobistične stike. Javnost ima pravico vedeti kdo vpliva na odločitve, ki se tičejo vsakega državljana. Sebastijan Peterka, TI Slovenia, pravi, da je potrebno »take primere opredeliti v zakonu in omogočiti javnost podatkov. Zakonodajalec mora omogočiti uporabo osebnih imen lobistov vseh kategorij in drugih podatkov za obdelavo in združevanje na način, da je mogoč celovit prikaz povezav med lobisti in lobiranci.«

Na dostopnost informacij javnega značaja močno vpliva tudi krog zavezancev. Ker so politične stranke in organizatorji volilnih kampanj porabniki proračunskih sredstev in imajo močan vpliv na porabo javnega denarja, pričakujemo, da bodo vključeni v krog zavezancev. Hkrati priporočamo, da so organizatorji volilnih kampanj zavezani sproti objavljati podatke o izdatkih, zato da se državljanom omogoči ustrezen nadzor, volivcem pa informirana izbira svojih zastopnikov.

Priporočila so nastala z namenom preprečevanja korupcije in slabega upravljanja države ter višanju transparentnosti in integritete v družbi, kar vodi v sledenje interesom, ki bodo zares javni. Pri tem je ključna učinkovita ureditev na področju dostopa do informacij javnega značaja.

 

logo EKlogoTTF