our values

PRAVIČNOST

TI Slovenia

Izvajamo projekte in druge aktivnosti, ki prispevajo k boju proti korupciji, večajo transparentnost javnega delovanja ter krepijo integriteto pomembnih subjektov v družbi. Odzivamo se na aktualno dogajanje. Poročamo javnosti o lastnem delovanju. Spoznaj nas.

Pravno svetovanje

logo spregovori pagemodule

Ste bili priča korupciji ali zanjo veste? Ste žrtev povračilnih ukrepov, ker ste na nepravilnosti opozarjali? V okviru projekta Spregovori izvajamo brezplačno pravno svetovanje in informiranje.

Podpri

Želite prispevati k boju proti korupciji? Včlanite se, donirajte, namenite nam del dohodnine ali kako drugače pomagajte društvu pri delovanju. Vsak prispevek šteje!

Korupcija

Po najbolj enostavni razlagi je korupcija zloraba položaja za pridobitev zasebne koristi. Po zakonski definiciji (Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije) pa gre pri korupciji za vsako kršitev dolžnega ravnanja uradnih in odgovornih oseb v javnem ali zasebnem sektorju kot tudi za ravnanje ljudi, ki so pobudniki kršitev, ali ljudi, ki se s kršitvijo lahko okoristijo zaradi neposredno ali posredno obljubljene, ponujene ali dane oziroma zahtevane, sprejete ali pričakovane koristi zase ali za drugega.

Da je ravnanje koruptivno, mora glede na zakonsko definicijo vsebovati naslednje elemente:

predstavlja kršitev dolžnega ravnanja, to je ravnanja, ki ga je oseba dolžna storiti, ker to določajo veljavni predpisi in kodeksi, pri čemer ni pomembna oblika oziroma način ravnanja (lahko gre za storitev, ko nekdo stori nekaj, česar ne bi smel, kot tudi za opustitev, ko nekdo ne stori nečesa, kar bi moral);
kršitev mora storiti uradna oseba, ki je po naravi nalog, ki jih opravlja, pooblaščena za sprejemanje odločitev ali za določeno ravnanje, kot so npr. funkcionarji, uradniki, javni uslužbenci, poslovodne osebe in člani organov upravljanja, vodenja in nadzora v pravnih osebah, lahko tudi samostojni podjetniki itd.;
do korupcije lahko pride v zasebnem ali javnem sektorju (državni organi in uprave samoupravnih lokalnih skupnosti, javne agencije, skladi, zavodi ter druge osebe javnega prava, ki so posredni uporabniki državnega proračuna ali proračuna lokalne skupnosti, vključno z javnimi podjetji in gospodarskimi družbami, v katerih ima večinski delež oziroma prevladujoč vpliv država ali lokalna skupnost);
biti storjeno z namenom spodbuditi ali nagraditi kršitev dolžnega ravnanja, pridobiti premoženjsko ali nepremoženjsko korist zase ali za drugega, pri čemer oblika, vrsta ali vsebina koristi niso pomembne, saj je lahko le obljubljena/pričakovana, ponujena/zahtevana ali že dana drugemu/že sprejeta.

Kazenski zakonik sicer ne vsebuje besede korupcija, vsebuje pa osem kaznivih dejanj, ki jih policija opredeljuje kot korupcijska kazniva dejanja. Te kršitve so: Kršitev proste odločitve volivcev (151. člen), Sprejemanje podkupnine pri volitvah (157. člen), Nedovoljeno sprejemanje daril (241. člen), Nedovoljeno dajanje daril (242. člen), Jemanje podkupnine (261. člen), Dajanje podkupnine (262. člen), Sprejemanje koristi za nezakonito posredovanje (263. člen), Dajanje daril za nezakonito posredovanje (264. člen). 

Kakšen je vpliv korupcije in kako se meri?
Korupcija vpliva na družbo na različnih področjih (političnem, gospodarskem, socialnem in okoljskem) in na različne načine; vpliva na svobodo, zdravje in denar ljudi, v najslabšem primeru lahko nekoga stane življenja.
Zaradi njene zapletene in skrivnostne narave jo je težko meriti. Zahtevana in prejeta korist je namreč pridobljena nezakonito, pri čemer ja ta lahko tudi nedenarna oziroma nematerialna. Prav tako je težko meriti posledice korupcije, kot sta strah in slabo počutje itd. Čeprav je zaradi tega korupcijo težko ovrednotiti, pa so raziskave pokazale, da človeško dojemanje ponuja zanesljivo oceno narave in obsega korupcije v neki državi. Zaznavanje analitikov držav, poslovnežev ali splošne javnosti so osnova indeksov korupcije, zaznavnosti indeksa korupcije in Svetovnega barometra korupcije, ki ga uporablja Transparency International.