our values

PRAVIČNOST

TI Slovenia

Izvajamo projekte in druge aktivnosti, ki prispevajo k boju proti korupciji, večajo transparentnost javnega delovanja ter krepijo integriteto pomembnih subjektov v družbi. Odzivamo se na aktualno dogajanje. Poročamo javnosti o lastnem delovanju. Spoznaj nas.

Pravno svetovanje

logo spregovori pagemodule

Ste bili priča korupciji ali zanjo veste? Ste žrtev povračilnih ukrepov, ker ste na nepravilnosti opozarjali? V okviru projekta Spregovori izvajamo brezplačno pravno svetovanje in informiranje.

Podpri

Želite prispevati k boju proti korupciji? Včlanite se, donirajte, namenite nam del dohodnine ali kako drugače pomagajte društvu pri delovanju. Vsak prispevek šteje!

Pregledno javno naročanje z namenom povečanja preglednosti v zdravstvu

Avtorica: Adriana Dvoršak (članica TI Slovenia)

Za sistem javnega naročanja v zdravstvu je pomembna ustrezna vključenost vseh, ki so zainteresirani za zdravstveno varstvo: bolniki, plačniki, načrtovalci zdravstvene politike, izvajalci zdravstvenega varstva ali zdravstveni delavci, poslovodni delavci, nadzorniki. V tem prispevku želimo utemeljiti vlogo civilne družbe kot deležnika v procesu uvajanja preglednega javnega naročanja.


Uporabniki kot samoplačniki prevzemajo vse večji delež stroškov za zdravstveno varstvo. Plačniki kor civilna družba imamo interes za natančnejši pregledu stroškov in razvoj ter uporabo orodij za zagotavljanje preglednosti cen za zdravstvene storitve, še preden gredo k ponudnika ali še preden kot bolniki pristopijo k zdravniku.Tudi panel Uporaba orodij za večjo transparentnost porabe javnih sredstev lahko uporabnike ozavesti, katera orodja so v Sloveniji na voljo, v nadaljevanju pa bomo pogledali še nova področja in metode, kjer so taka orodja zaželena in potrebna.

Zaželena so vedno bolj zaradi uveljavljanja čezmejnih zdravstvenih storitev, kjer si bolniki ogledajo cene in kvaliteto storitev preden se odločijo za nakup določene zdravstvene storitve. Sistemska vloga države in Ministrstva za zdravje je, da te procese razume in sprejme odločitev, ali bo Slovenija v prihodnje neto uvoznica ali neto izvoznica zdravstvenih storitev. To je zahtevna naloga, saj bi to pomenilo, da je slovenski zdravstveni sistem mednarodno konkurenčen in da pritegne v zdravstveno blagajno več denarja, kot ga iz nje odteče tujino zaradi nezmožnosti zagotavljanja učinkovitih zdravstvenih storitev doma. Eno orodje za transparentnost v zdravstvu je proučevanje podatkov Zavoda za zdravsteno zavarovanje o izplačilih za zdravljenje v tujini in za načrtovano zdravljenje tujih državljanov v Sloveniji.

Nedolgo so imeli bolniki le eno samo možnost, da se seznanijo s ceno storitve in ta je bila, da so kot samoplačniki plačali račun. Sedaj imamo več orodij in možnosti, da sprejemamo odločitev o načrtovanem zdravljenju s pregledom cen, kar zagotavlja in izvaja Zavod za zdravstveno zavarovanje. Informacije o oceni kakovosti storitve in povratne informacije bolnikov zaenkrat posameznikom niso omogočene. Trenutno v Sloveniji nimamo orodja, ki bi posamezniku omogočalo razumeti, kakšna je najboljša kombinacija cene in kakovosti storitev, sistemsko pa tudi ne more vplivati na to, ali bo recimo, otroka poslal na zdravljenje v tujino. O tem odloča Zavod za zdravstveno zavarovanje.

Kot civilna družba menimo, da je pri odločitvi o napotilu na zdravljenje v tujino potrebno vključiti tudi druge deležnike, predvsem bolnike in njihove zastopnike, delodajalce, zastopnike pacientovih pravic, tuje izobraževalne zavode ali neodvisne strokovnjake. Koristi preglednosti kombinacije cene in kakovosti so dologoročni prihranki pri stroških zaradi učinkovitejše zdravstvene metode in celo pri zdravstvenih koristih zaradi manjših zapletov ter boljšega zdravstvenega stanja posameznikov. Vloga zdravstvenih zavarovalnic in ostalih plačnikov je, da prispevajo podatke o izvajanju oskrbe kot je stroškovna učinkovitost, in celo o nevarnih ali nepotrebnih postopkih. Pri spremljanju opozorilnih nevarnih dogodkov V Sloveniji opažamo, da plačnik zagotavlja potrebna sredstva in prispeva k izdelavi proračuna za smotrno osnovanje sistema, premalo pa podpira ali ščiti pa bolnika znotraj tega izdelanega sistema. Kar želimo, je, da postane sodelovanje Zavoda za zdravstveno zavarovanje in ministrstva za zdravje finančno bolj smotrno pri uvajanju e-zdravja, pri dostopnosti storitev ter pri spremembah pogodb z izvajalci zdravstvenih storitev v večjo korist in zaščito bolnikov kot do sedaj.

1. Investicije v zdravstvu: Gre za investicije v javne zdravstvene zavode, kot so nove zgradbe, nemedicinska in medicinska oprema, obnovitvena dela, zahtevnejše investicijsko vzdrževanje, izpolnjevanje kreditnih obveznosti in podobno. Investitor in naročnik je Vlada, strokovne, tehnične in administratne naloge v njenem imenu vodi Ministrstvo za zdravje, o porabi sredstev pa odloča devetčlanski Odbora za investicije v javne zdravstvene zavode, ki ga imenuje Vlada. Pri investicijah v zdravstvu gre za daljnoročno načrtovanje in kompleksne procese, katerih rezultat so strateške odločitve glede financiranja zdravstvene infrastrukture, pogosto sofinancirane z mednarodnim kapitalom in z evropskimi kohezijskimi sredstvi. Posebno pozornost v letu 2015 namenjamo spremembam Zakona o investicijah v javne zdravstvene zavode, Zakona o javnem naročanju in transparentnosti dela Odbora za investicije v javne zdravstvene zavode. Civilna družba v njem nima svojih predstavnikov, preglednost delovanja Odbora pa ocenjujemo kot slabo, saj javnosti niso dostopni niti sestava Odbora, zapisniki sej in ostale informacije javnega značaja.

2. Preglednost cen storitev: Omogoča nacionalno in mednarodno primerjanje cen zdravil, zdravstvenih postopkov in terapij, kar je za uporabnika posebej pomembno pri samoplačniških storitvah.

3. Transparentnost delovanja v zdravstvu: Povečanje zdravstvene pismenosti civilne družbe ter priprava zdravstvenih vsebin v oblik, ki je prijaznejša uporabniku in kot potrošniku omogoča sprejemanje informiranih odločitev. V partnerstvu z zdravstvenimi delavci se gradi skupnost, v kateri uporabniki delijo z zdravjem povezane informacije, izkušenje in odločitve. Ta del zahteva sodelovanje z institucijami strokovnega nadzora, kot je Zdravniška zbornica, z Ministrstvom za zdravje pa na področju uvajanja meril kakovosti v zdravstvu.

4. Merjenje kakovosti v zdravstvu: Zagotavlja kakovostne indekse, ki omogočajo uporabniku potrošniku, da enostavno primerja kvaliteto zdravstvenih storitev. V Sloveniji na tej točki opažamo premike v smeri uvajanja kazalnikov kakovosti v zdravstvu, nismo pa še na stopnji, ko bi bili indeksi na voljo bolnikom in zavarovancem tako v nacionalnem kot mednarodnem okolju. Uporabnikom naj bo v družbenih omrežjih tudi omogočeno, da delijo ali preberejo izkušnje drugih uporabnikov o izvajalcih zdravstvenih storitev, ki vplivajo na njihove odločitve. Povezovanja in komuniciranja med uporabniki na spletu preko Facebooka ali specializiranih portalov ni mogoče preprečiti, poskuse manipulacije v omrežjih se lahko zoperstavimo samo s pravočasno in popolno uradno informacijo, ki ni zavajajoča.

5. Obvladovanje čakalnih vrst: Nezapleten interaktivni sistem lahko omogoči uporabnikom vpogled v čakalno dobo za določeno storitev in sprejem informirane odločitve o tem, ali bo predlog določenega zdravstvenega zavoda sprejel ali bo iskal drugačno rešitev.

Pogodbe med izvajalci in Zavodom za zdravstveno zavarovanje niso javne, kot civilna družba pa izražamo pričakovanje, da se v njih upoševa vidik bolnikov, o čemer bi javnost morala biti obveščena preko dialoga in vsebinskih poročil, pogosti pa so pojavi medijsko razvpitih primerov o neustreznih odločitvah in tožbah. Razlog za to, da bolniki sprejmejo, vse, kar jim predlaga izvajalec zdravstvenega varstva ali zdravstveni delavec je v zdravju kot vrednoti, kjer je povpraševanje zelo neelastično, torej – kupim pri vsaki ceni. Slovenci pri zdravju ne funkcioniramo kot potrošniki in udejstvovanje civilne družbe, da bi razmišljali in delovali kot uporabniki in potrošniki, je še vedno nizko.
Preglednost cen vsekakor predstavlja najpomembnejšo metodo v delovanju zdravstvenega sistema, tudi za zmanjševanje prostora korupciji, za obravnavanje mednarodnega pretoka bolnikov in za učinkovitost e-zdravja.

Povezave
Vse več napotitev na zdravljenje v tujino
http://www.rtvslo.si/zdravje/dnevne-novice/vse-vec-napotitev-na-zdravljenje-v-tujino/378713

Zdravstvena zavarovalnica toži celjsko bolnišnico za 152 tisočakov
http://www.vecer.com/clanek/201508036133145

Primer Radan
http://www.mladina.si/166805/primer-radan/

Kazalniki kakovosti v zdravstvu, Letno poročilo 2012 in 2013
http://www.mz.gov.si/fileadmin/mz.gov.si/pageuploads/kakovost/kazalniki_kakovosti_okt_okt_2015.pdf

Posvet »Ocenjevanje varnosti v zdravstvu in obveščanje javnosti o tem«, 26. maj 2015
http://szko.si/posvet-%C2%BBocenjevanje-varnosti-v-zdravstvu-in-obvescanje-javnosti-o-tem%C2%AB,-26.-maj-2015/?utm_content=buffer2f38a&utm_medium=social&utm_source=twitter.com&utm_campaign=buffer